Razglasili nagrajence ZAPS

Podelili bodo dve priznanji platinasti svinčnik, štiri priznanja zlati svinčnik, častni član in patinasti svinčnik. Najvišje priznanje ZAPS – platinasti svinčnik za opus in vrhunske dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja bodo prejeli krajinska arhitektka Maja Simoneti in arhitekta Lena in Tomaž Krušec.

»Dr. Maja Simoneti s svojim izjemno raznovrstnim in kakovostnim opusom, ki sega na vse ravni urejanja prostora kot tudi različna strokovna področja, predstavlja eno najpomembnejših strokovnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Seznam njenih strokovnih dosežkov je dolg in impresiven ter izkazuje visoko profesionalen in ustvarjalen pristop na zelo raznolikih področjih, je v obrazložitvi zapisala strokovna komisija.«

V zadnjih desetletjih se intenzivno posveča svetovanju in zagovorništvu javnega interesa v urejanju prostora in varstvu okolja v povezavi s kakovostjo bivanja, zdravjem in dobrim počutjem. Od leta 2009 strokovno deluje v okviru Inštituta za politike prostora (IPoP), kjer se ukvarja z izzivi trajnostnega razvoja v urejanju prostora, s promocijo hoje in s povezavami med zdravjem in urejanjem prostora ter uveljavljanjem inovativnih praks in sistemskih rešitev.

»Kot lucidna in kritična opazovalka se dr. Maja Simoneti vedno odziva na najsodobnejše izzive naravnih in družbenih procesov, ki jih je v urejanju prostora treba pravočasno in pravilno nasloviti, kot so vprašanja kakovosti bivanja, javnega zdravja, urbane pravičnosti in podnebnih sprememb. Pri tem praviloma deluje v širokih delovnih skupinah, v katerih se krajinska arhitektura, urbanizem in prostorsko načrtovanje soočajo in nadgrajujejo z družboslovnimi, naravoslovnimi in tehničnimi znanji. Ob tem jo vodi odličen občutek za prepoznavanje relevantnih problemov in za opredelitev načina, časa in prave smeri njihovega razreševanja na zelo širokem polju urejanja prostora, ki se še zdaleč ne omejuje zgolj na prostorsko načrtovanje,« je še svojo odločitev utemeljila komisija.«

Najvišje priznanje ZAPS – platinasti svinčnik bosta prejela tudi arhitekta Lena in Tomaž Krušec iz biroja Arhitektura Krušec.

»V dveh desetletjih, odkar sta se pojavila na slovenski arhitekturni sceni, sta Lena in Tomaž Krušec (s sodelavci, med katerimi velja izpostaviti zlasti Vida Kurinčiča) ustvarila obsežen opus pomembnih arhitekturnih del, ki sodijo v sam kakovostni vrh sodobne slovenske arhitekture. Njuno delo obsega zgrajene stavbe in projekte, ki plemenitijo in širijo slovensko arhitekturno kulturo. Odlikuje jih umirjena, tiha in nevpadljiva arhitekturna govorica, ki združuje tradicijo in sodobnost, zadržanost in monumentalnost, predvsem pa zavezanost arhitekturi kot umetnosti prostora,« je zapisala strokovna komisija. In še dodajajo, da delo Lene in Tomaža Krušca »zaznamuje izjemno občutljiv odnos do preteklosti in slovenskega modernizma, obenem pa tudi do naravnega in grajenega okolja. Njuno delo je rezultat natančnega branja in analize prostora, njegovih geografskih, socialnih, ekonomskih, zgodovinskih in drugih posebnosti, ki ga razvijeta v umetniško prepričljivo arhitekturno sintezo«.

Štiri priznanja zlati svinčnik

Podelili bodo štiri priznanja zlati svinčnik za odlično izvedbo na področju arhitekture in krajinske arhitekture. Prejeli ga bodo soavtorji Marko Studen, Boris Matić in Jernej Šipoš za uspešno realizirane rekonstrukcije nekdanje rafinerije sladkorja Cukrarna; Denis Rovan, Aleš Žmavc, Matic Škarabot, Lev Rahovsky Šuligoj, Vesna Draksler, Nina Vidić Ivančič in Lara Gligić za energetsko sanacijo obstoječega vrtca z novim prizidkom Vrtec Pedenjped – Enota Učenjak; Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Klara Bohinc in Andraž Keršič za prenovo stare podeželske hiše v Domžalah – Hiša MM; Bor Pungerčič in Petra Stojsavljević za hišo Podvrh.

»Izbor letošnjih dobitnikov nagrade je vodila ideja o svobodi arhitekture. Z izborom nagrajenih projektov želimo izpostaviti dejstvo, da je dobro arhitekturo nemogoče zvesti na en, preddoločen sistem mišljenja in delovanja, ki naj bi nam zagotovil uspešno opravljeno delo. Arhitektura je miselna in materialna dejavnost, ki se neprestano redefinira. Za to, da v arhitekturi označimo neko stavbo za uspešno ali neuspešno, je potrebno vsako stavbo ovrednotiti posebej in vsakič znova,« je v obrazložitvi svoje odločitve zapisala strokovna komisija. Nagradili so individualni hiši in javni zgradbi. »Nagrado smo podelili dvema paroma arhitektur, ki sta si znotraj enega para jasno nasprotujoči v pristopu, estetiki in filozofiji avtorjev. Lahko se zdi, da gre v tem primeru za 'nedosleden' izbor tistega, kar je odlična arhitektura. A ravno ta 'nedoslednost' je naša zavestna in trdna odločitev,« so še zapisali.

Patinasti svinčnik za Marušo Zorec

Žirija bo letos drugič podelila novo priznanje ZAPS – patinasti svinčnik, s katerim naj bi opozorili na mejnike v naši arhitekturni zgodovini in zlasti na trajnostno vrlino arhitekture. Priznanje bo prejela arhitektka Maruša Zorec za kvalitetno staranje arhitekture, ki je pravzaprav ni več, in sicer kapela v kleti Frančiškanskega samostana, ki jo je zasnovala leta 1996, je trenutno v procesu 'prenove' v nov prostor z novim programom mimo avtorice izvorne arhitekture.

»Ta 'prenova' tako kot še vedno aktualna nevarnost z izgubo Plečnikovega stadiona potrjuje, da je neustrezna in nespoštljiva prenova takoj za rušenjem največja grožnja kvalitetni arhitekturi. Vendar pa je že skoraj izbrisana kapela projekt, ki tudi v svoji posmrtni fazi sproža vprašanja o kvaliteti, trajanju in celo sami definiciji arhitekture. Prvo samostojno realizirano delo arhitektke Maruše Zorec je bilo v bučnih, kričavih in tranzicijskih devetdesetih razmeroma neopaženo: na morda najbolj bučnem, kričavem in tranzitnem ljubljanskem trgu je vzpostavilo zadržan prostor individualne kontemplacije, ki je spoštovala častitljive usedline preteklosti okrog sebe, istočasno pa je samozavestno napovedala samosvojo pot avtorice, ki je v naslednjih desetletjih postala ena izmed najbolj cenjenih evropskih arhitektk prenov in vzpostavljanja sodobnega odnosa do dediščine,« je zapisala strokovna komisija.

Priznanje častni član ZAPS za leto 2022 bosta letos prejela arhitekta Nina Granda in Matevž Granda, ki sta med kolegi znana zlasti po založništvu: sta ustanovitelja in vodji revije za arhitekturo in kulturo Outsider, ki sta jo ustanovila leta 2015. »Za njun neutrudni arhitekturni aktivizem, odpiranje in širjenje prostora arhitekture, povezovanje s sorodnimi poklici in praksami, promocijo arhitekture in za že sedemletno skrb za stroko in prostor se Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije Nini Granda in Matevžu Grandi zahvaljuje s podelitvijo priznanja častni član ZAPS za leto 2022.«

Nagrade bodo podelili v petek, 7. oktobra 2022, na Dan arhitektov, ki ga bodo začeli s strokovno konferenco ob 15.30 v MAO na Fužinskem gradu v Ljubljani. Konferenca z naslovom Prevroče bo – izzivi načrtovanja prostorov prihodnosti bo v središče pozornosti postavila pomen krajinsko arhitekturnega načrtovanja in s pomočjo petih gostov skušala vzbuditi zanimanje za specifično strokovno znanje in delo krajinskih arhitektk in arhitektov ter tako prispevati k razvoju kar najbolj plodovitega sodelovanja med strokami v urejanju prostora.