Na letošnjem festivalu OHS bi moralo biti na ogled 100 objektov, ki jih je med prijavljenimi izbrala šestčlanska žirija v sestavi  arhitekt Jure Kotnik, arhitektka Alenka Korenjak, prostorski sociolog Matjaž Uršič, krajinska arhitektka Darja Matjašec, arhitektka Anja Planišček ter član festivala OHS Matic Brdnik. Ker pa se je nekaj tednov pred izvedbo festivala zgodila pandemija in zaustavila načrte, so se pri OHS odločili festival izpeljati na drugačen način. Vsi izbrani zasebni in javni objekti bodo od danes naprej brezplačno na ogled na spletni strani www.odprtehiseslovenije.org, kjer so predstavljeni s fotografijami, načrti in teksti, v katerih bodo obiskovalci izvedli vse podatke, povezane z arhitekturo in gradnjo izbranih stavb.

Obseg prijavljenih projektov je bil po besedah direktorice festivala in arhitektke Lenke Kavčič tokrat izjemno pester. Največ je stanovanjskih objektov, med njimi so tako novozgrajene enodružinske hiše, prenovljena stanovanja in hiše, pa tudi novogradnje in prenove večstanovanjskih objektov. Najmanjši stanovanjski projekt, ki je na ogled, na primer obsega le 31 kvadratnih metrov.

Poudarek na trajnostni gradnji

»Med prijavljenimi novogradnjami enodružinskih hiš je večina energetsko učinkovitih objektov, kar kaže na dobro ozaveščenost o trajnostni gradnji in visokem standardu zasebnih gradenj. Pri prenovah hiš je nekaj primerov historičnih prenov, ki ohranjajo kulturno-spomeniško vrednost objektov. Pri prenovah stanovanj pa opažamo pestrost slogov in idej, ki izražajo različne poglede na oblikovanje notranjih prostorov,« pojasnjuje Kavčičeva.

Naslednja večja skupina prijavljenih objektov so javne stavbe. Programsko so ti projekti po njenih besedah zelo pestri, saj obsegajo vrtec, knjižnico, telovadnico, šolo, konservatorij, festivalno dvorano, paviljon za predstavitev arheologije, džamijo, atletsko dvorano ... »Posebnost teh objektov je v inovativnih konstrukcijah, saj je nekaj od njih grajenih v lesu, enega pa pokriva kar napihljiva struktura,« še pravi sogovornica.

!!galerija!!

Med prijavljenimi projekti so tudi nastanitveni, gostinski in turistični prostori, kar po mnenju sogovornice kaže na nadaljevanje razvoja Slovenije kot izjemno zanimivega turističnega cilja, medtem ko poslovni prostori, ki si so letos na ogled na OHS, nakazujejo čedalje bolj kakovostno oblikovanje prostorov za delo. »Pri tem še posebej izstopajo nekatere prenove z drznimi ali inovativnimi rešitvami, medtem ko je programsko zanesljivo najbolj zanimiva tovarna robotov,« dodaja Kavčičeva. Najmanj prijav pa so dobili za zunanje ureditve.

»Že tradicionalno jenajveč prijavljenih projektov iz Osrednjeslovenske regije, sledi ji pa Gorenjska. V nasprotju s prejšnjimi leti so letos projekti iz vse države, kar nas izjemno veseli, saj to pomeni, da gradnja, prenova in obnova po dolgih letih niso več skoncentrirane na osrednjo Slovenijo. Prav tako je razveseljiv podatek, da je letos višji odstotek prijavljenih novogradenj kot pa prejšnja leta, kar kaže na povečano gradbeno aktivnost v slovenskem prostoru,« še pravi direktorica festivala.

Arhitektura za prihodnje generacije

Osrednja tema letošnjega festivala je Arhitektura za prihodnje generacije. Ta po besedah Kavčičeve odpira vprašanja o tem, kako bodo prostor, ki ga oblikujemo zdaj, uporabljali naši zanamci ter kako lahko oblikujemo prostor, da bo najbolje služil prihodnjim generacijam. »Pri tem je jasno, da prihodnosti ne moremo predvidevati in da se pri trenutni gradnji odzivamo zlasti na aktualne težave, kot so stanovanjska problematika, oskrba starejših, trajnostna gradnja in migracije ljudi. Lahko pa ob tem naslavljamo tudi morebitne spremembe v prihodnosti in nove objekte že prilagodimo na izzive, ki šele prihajajo,« pravi Kavčičeva in dodaja, da tema naslavlja tudi tipologije in fleksibilnost različnih prostorov.

Kako naprej po epidemiji?

Ob tem ne moremo mimo vprašanja, kako se bodo trenutne razmere odražale na arhitekturi, bivanju … »V uvidu sedanjega trenutka aktualnost teme Arhitektura za prihodnje generacije napoveduje tudi neizogibne spremembe v premisleku fizičnega, grajenega prostora, ki je postal ključni element v zajezitvi epidemije. Javni prostor bo (p)ostal pomemben generator življenja ljudi v času, ki ga bomo živeli skupaj z Covid -19. Drugačna uporaba danih lokacij pa samo logična posledica,« odgovarja Kavčičeva. Tisočletja so bila po njenih besedah posvečena preoblikovanju mest, arhitekture in notranjosti, da bi si ljudje zagotovili varnost in udobnost bivanja, tudi v uvidu zmanjšanja tveganja za nalezljive bolezni. »V zadnjem stoletju je vloga branika pred boleznimi prešla v roke medicine. In dokler še ni cepiv ali zdravil, bo prav načrtovanje fizičnega, zasebnega in javnega prostora, ki ga oblikuje arhitektura, ena izmed najučinkovitejših rešitev. Kako lucidno, inovativno in humano osmisliti naše potrebe po zdravem bivanju doma, po varnem delovnem prostoru, spodbudnem učnem okolju, po znanju, druženju in zabavi. Izluščiti tisto, kar zares šteje, in s tem zavestno odvreči kup balasta, ki smo mu v času lahkotnega preobilja tako nezavedno nasedli,« razmišlja sogovornica.

 Ob tem dodaja, da v času epidemije iščejo nove rešitve in načine, kako ohraniti in nadaljevati poslanstvo, kako podpirati skupnost ter širiti znanje o pomenu kakovostne arhitekture in grajenega prostora.

Če se bo jeseni stanje umirilo in bodo vladni ukrepi dovoljevali druženje, bodo festival v živo izpeljali med 25. – 27. septembrom 2020.

PREBERITE ŠE: Iz dvosobnega stanovanja je nastal enosobni dom