Iz dvosobnega stanovanja je nastal enosobni dom

Stanovanje, ki se nahaja v starem mestnem jedru Kopra, je bilo pred prenovo v zelo slabem stanju. Stavba je bila zgrajena v začetku 70. let prejšnjega stoletja, od takrat pa se tudi v stanovanju ni veliko spremenilo. Tloris ni bil primeren za sodoben življenjski slog, dotrajana okna niso ustrezala današnjim standardom, prav tako je bilo treba najti ustrezno novo rešitev za ogrevanje. Zato so se odločili za temeljito prenovo, s katero so dvosobno stanovanje spremenili v enosobni dom z velikim dnevnim prostorom, ki združuje kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo.

Odprt bivalni prostor

"Sprememba iz dvosobnega v enosobno stanovanje je nastala zlasti kot posledica dejstva, da investitor ni potreboval dveh spalnic. Ob prvem ogledu smo takoj opazili potencial velikega in svetlega bivalnega prostora, ki združuje kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo ter se odpira na koprsko promenado in tržnico. Seveda je obstajala skrb, da bo trenutni ali bodoči lastnik stanovanja nekega dne pogrešal dodatno spalnico. Zato smo predvideli enostavno vzpostavitev prvotnega stanja. Ob tem je možno uporabiti skoraj celotno pohištvo in elemente, ki so bili izdelani za prenovo, poleg tega pa smo predpripravili tudi vse potrebne inštalacije," pojasnjuje arhitekt Igor Marasović biroja Marasovic arhitekti, zakaj so se odločili za spremembo iz dvosobnega v enosobno stanovanje. Zasnova tako omogoča preoblikovanje stanovanja v družinski dom (z ustvarjanjem dodatne spalnice) s preprosto vgradnjo ene suhe stene.

Iz vidika gradbenih posegov je bila po njegovih besedah sprememba tlorisa zelo preprosta. "Zadoščala je porušitev nenosilne stene med nekdanjo spalnico in dnevno sobo in že je bilo jasno, da sta združena prostora pridobila novo kakovost," še pravi arhitekt.

Osrednji bivalni del stanovanja je tako zdaj ločen od preostalih prostorov (hodnika, spalnice in kopalnice) z vrtljivimi vrati, ki se zaprta zlijejo z drugimi omarami in postanejo neopazna.

Pet tisoč lukenj na kuhinjskih omaricah

"Navdih za zasnovo interierja je bila investitorjeva strast do strojništva, glasbe in umetnosti. Želeli smo ustvariti izčiščen prostor, ki deluje kot galerija, v kateri je pohištvo razstavni eksponat. Na stene smo namesto slik obesili kuhinjo, pisalno mizo, televizijsko omarico," je še povedal arhitekt. Ob tem dodaja, da so pri oblikovanju pohištvenih elementov stremeli k detajlom in natančnosti, ki ustrezajo strojništvu, na primer perforacijo na frontah zgornjih kuhinjskih omaric sestavlja približno pet tisoč lukenj, vse v enakomernih presledkih. Izbrani materiali po njegovih besedah dajo stanovanju nekoliko industrijski, moški pridih.

Pohištvo je skoraj v celoti narejeno po meri, od stene do stene in od stropa do tal. Zaznamuje pa ga kombinacija orehovega furnirja, antracitnih odtenkov in rjavega usnja, kar mu daje že prej omenjeni moški pridih.

"Želeli smo, da so vsi elementi v stanovanju v ravnovesju in soodvisnosti, zato bi težko govoril o nekem glavnem poudarku. Morda so to vrtljiva vrata, ki so skrita v leseni oblogi in ločijo dnevni del od nočnega. Morda tudi poličnik, ki ločuje in hkrati povezuje jedilnico ter dnevno sobo. Morda pa pohištveni elementi, ki smo jih namesto slik obesili na stene, ter tako dodajo lahkotnost in urejenost sicer industrijskemu slogu," odgovarja arhitekt Igor Marasović na vprašanje, kaj so glavni poudarki v stanovanju.