Po podatkih iranske centralne banke je povprečna cena kvadratnega metra stanovanj decembra 2022 v primerjavi z decembrom 2021 narasla kar za 47 odstotkov in se zdaj približuje 1300 evrom za kvadratni meter, v najbolj zaželenih četrtih pa 2800 evrom. Z drastično obnovo v štirih desetletjih se je Teheran spremenil iz mesta neskončnih vrtov z enodružinskimi hišami v mesto neskončnih stanovanjskih blokov. V povsem kapitalsko usmerjenem gradbenem procesu se odnos med stavbami in obstoječim mestnim tkivom čedalje bolj izgublja. Ko so spomini na kraje izbrisani, se oblikuje metropola brez zgodb, ki bi jih lahko povedali. To je trenutna mestna podoba Teherana.
Arhitektki Maryam Pousti pa se je uspelo z večstanovanjsko zgradbo navezati na tradicionalno občutenje doma in ustvariti povezanost z intimnim zunanjim prostorom. Petnadstropna zgradba, katere predstavitev nam je posredovala spletna stran za promocijo arhitekture v2com-newswire, si prizadeva na novo definirati zelo ozko ozemlje stavbe v strnjenem urbanem nizu in vanjo asimilirati občutenje enodružinskih hiš, ki se širijo v okolico brez togih meja.
Arhitektka in oblikovalka Maryam Pousti je Studio Pousti, ki deluje v Teheranu in Londonu in se osredotoča na arhitekturo, interier in oblikovanje izdelkov, ustanovila leta 2013. Diplomirala je na Architectural Association School of Architecture (AA) v Londonu, eni najstarejših neodvisnih šol za arhitekturo v Združenem kraljestvu, in v angleški prestolnici delala za biroja Zaha Hadid Architects in Foster & partners.
Značilnost projekta VOID+ je intimna praznina, ki je strateško vklesana v severno fasado, da bi se stavba vključila v okolico. Glavni vhod definira 20-metrska vodoravna ploščad z ulične strani stavbe, skozi katero je mogoč prehod na vrt za stavbo.
V vsakem nadstropju sta dve stanovanjski enoti, ki ju ločuje pravokotno stopnišče, premišljeno pozicionirano kot blažilnik za preprečevanje zvočnega in neposrednega vizualnega stika med enotami. Vsaka od dveh enot v nadstropju oklepa na eni fasadi v intimno nišo oblikovan balkon, ki deluje kot notranji vrt.
Sopostavljeni volumni praznine, ki so prevladujoča značilnost odprtega, minimalističnega tlorisa stanovanjskih enot, ponujajo igrivost skozi spreminjajoče se perspektive in poglede, kar omogoča sočasno doživljanje notranjih in zunanjih meja. Skrivalnice med notranjostjo in zunanjostjo potekajo skozi medsebojno igro konstrukcijskih elementov stavbe in praznine, izzivalnih predstav o izpostavljenosti in zasebnosti.
Projekt VOID+ pomembno definirata izbor zaključnih materialov in hierarhija tekstur, za katerih izvedbo so poskrbeli preverjeni obrtniški mojstri. Na zunaj izstopa krtačen cementni vzorec na fasadi, ki deluje tudi kot prevodnik deževnice in ohranja čistočo stavbne ovojnice. Kljuke vrat, ograje, svetila in omarice so spretno integrirane v arhitekturne detajle stavbe.
Sodelovanje z ustvarjalci iz različnih okolij v tem projektu je opomnik, da so zgradbe produkt intenzivnega sodelovanja in časa nastanka, v oblikovanje interierja pa je arhitektka vključila dobavitelje, kot so Hansgrohe, Blanco, Muuto, Avandad co, Silestone, in hrvaška Prostoria.