Prav želja po toplini je bila glavni motiv naročnikov, da sta se pred vselitvijo odločila za ponovne posege v hišo, ki jo je pred samo nekaj leti prejšnji lastnik obnovil s kakovostnimi materiali. Po besedah Gorana Rupnika, ki je projekt zastavil skupaj s kolegicama arhitektkama Janjo Brodar in Manico Lavrenčič, v sodobnih domovih pogosto pogrešamo prav tipni občutek ob stiku z naravnimi materiali in njihovo strukturo. Lastnika, ki sta v prejšnjem domovanju vztrajala pri izrazitem minimalizmu, sta si v tej vlogi predstavljala predvsem les.
Največ sprememb je doživel levi del hiše, v katerem je bivalni prostor s kuhinjo in ki se od vhoda in kuhinjskega okna razteza vse do atrija. Ob prejšnji prenovi so ga nekoliko podaljšali v atrij, tako da se zdaj odpira vanj s panoramskima stenama v obliki črke L in skupaj predstavlja okrog 50 kvadratnih metrov površine. V desnem delu se iz hodnika pride v spalnici, obrnjeni na jug proti atriju, ter v kabinet in kopalnico, obrnjena proti severu. Medtem ko imajo prostori v tem delu hiše zaradi racionalne izrabe površine, pri kateri sta se avtorja zasnove Murgel France in Marta Ivanšek zgledovala po skandinavskem vzoru gradnje družinskih hiš, skoraj blokovske mere, daje osrednji bivalni prostor občutek odprtosti in zračnosti. »Najboljša odločitev, ki sva jo sprejela na predlog arhitektov in za katero se je marsikdo pridušal, da je draga in nora, je bila odstranitev dela stropa nad jedilniško mizo v bivalnem delu, ki nam je razkrila pogled na nosilne grede in poševnino strehe. Ta volumen ti res da občutek, da si v pravi hiši, poleg osrednje postavljenega kamina, ki daje pečat vsem hišam v Murglah,« pravi gostitelj. Pozimi zakuri vsako popoldne, ko se družina zbere doma.
Po arhitektovih besedah je bila neprijetna lastnost prečnih stropnih preklad v prejšnjem bivalnem prostoru, da sta ga z vrha utesnjevali. Z odprtjem volumna do špice ostrešja so se znebili njune vizualne teže, površina pa se je zelo jasno razdelila med kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo. Poleg tega, da so nad jedilno mizo pridobili višino, pada zdaj v sredo prostora skozi majhno okno, ki je bilo prej na nizkem podstrešju, lepa vzhodna svetloba. Druga pomembna odločitev, ki je zelo sprostila prostor, je postavitev kuhinjskega niza v obliki črke U, katere daljši krak steče globoko v dnevno sobo. S to, kar 13 metrov dolgo potezo omaric na višini pulta so prostore ne le funkcionalno povezali, temveč tudi optično povečali. Še posebno ker se »odsev« nadaljuje tudi na drugi stani panoramske stene – a ne kot zrcalna slika v steklu, temveč kot vrtna klop, ulita iz betona, v »japonskem« delu atrija.
Omarici v enem zamahu, ki – razen v kuhinji – lebdi nad tlemi, daje pečat masivni pult iz stoletnega slavonskega hrasta, ki ima za sabo že eno življenje. Iz enakega lesa sta pult v preostalem delu kuhinje in miza za osem oseb pred kaminom. Masivna plošča je ob robovih posneta, zato miza deluje lahkotno, medena patina lesa pa se spogleduje s poleni v niši ob kaminu. Ličnice kuhinjskega pohištva in vzdolžne omarice so nežno sive, obstoječemu belemu pohištvu v stanovanju pa so vtisnili toplino le z letvami iz hrastovine. Po meri narejeni dodatki iz toplega hrastovega lesa do dopolnili tudi obstoječo keramiko.
Želja lastnice po nadstandardno velikem plinskem štedilniku se je imenitno ujela z idejo, da bi prostoru vdihnili malenkost rustikalnosti. Zanjo poskrbijo namenoma neravne »metro« keramične ploščice in odmerjena črnina: unikatna kovinska napa, črni kuhinjski dodatki in obloge ob kaminu in malo stran kovana železna lestev, po kateri se pride na podstrešno shrambo.
Tudi pri prenovi atrija sta bila rdeča nit funkcionalna razdelitev zunanje površine in kljub izčiščenim linijam ter opremi avtentičen občutek ob stiku z materiali. Tu dela enakovredno družbo lesu in kovini beton. Glavno vlogo prevzame kar dvakrat: poleg vrtne klopce so iz njega dali uliti tudi delovni pult za žar. Medtem ko je lesen podest v atriju namenjen druženju, vabi trata k umirjenemu počitku in otroški igri. Ograjo atrija poleti skoraj povsem preraste okrasna trta.