Tloris stanovanja se je s prenovo popolnoma spremenil. Na istem mestu je ostala le kopalnica, a tudi ta je zdaj povsem drugačna. »Zaradi drugačnega načina bivanja kot pred skoraj stoletjem, Meksika je bila namreč zgrajena 1926, sem razmišljal o bistveno drugačni razporeditvi prostorov, glede na uporabnost in čas, ki ga uporabnik preživi v določenem delu stanovanja,« pojasnjuje arhitekt Jan Pintar, arhitekturni biro PINTART, ki se je lotil prenove in zasnove interierja 48 kvadratnih metrov velikega stanovanja.
»Glavno vodilo je bilo stanovanje odpreti in spremeniti v nekakšen 'jugo loft' v okvirjih omejitev, ki se pri snovanju naslanja na mediteranski – lahkoten in igriv pristop, po vzoru italijanskih interierjev iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kjer prevladujejo poenostavljena geometrija in žive barve. Izhodišče zasnove interierja je zaradi same velikosti temeljilo na čim večji izkoriščenosti prostora v smislu večnamenskega pohištva, ki je zaradi odprtosti in lažje prehodnosti pomaknjeno ob obod in se z volumnom dotika sten od tal do stropa,« pojasnjuje arhitekt in ob tem dodaja, da je pa bila tretja smernica določitev pozicije prostorov, vezanih na hierarhijo pomembnosti glede na količino bivanja oz. časa, ki ga naročnik preživi v določenem delu stanovanja. Naročnik je namreč samski moški v tridesetih, ki je želel svetlo in zračno stanovanje z osebnim pečatom, ki mu lahko reče dom.
Da bi stanovanje postalo bolj zračno in odprto, so odstranili steno, ki je nekoč ločila velik vhodni prostor na eni strani in kuhinjo z jedilnico na drugi. Prav tako so odstranili vrata in povečali odprtino med dnevno-bivalnim prostorom ter kuhinjo z jedilnico. Zamenjali so tudi tlake, radiatorje pa nadomestili s talnim ogrevanjem. Pohištvo je po besedah arhitekta zaradi odprtosti in lažje prehodnosti potisnjeno ob obod stanovanja. »Deluje preprosto, vendar skriva več funkcij in se prilagaja potrebam uporabnika. Za poživitev stanovanja ima vsak prostor svoj element, ki izstopa, a se subtilno poveže s celoto. Za poudarek je kombinacija odtenkov primarnih barv, ki se povezujejo z ostalimi elementi stanovanja,« pojasnjuje arhitekt.
Tloris stanovanja je povsem spremenjen. Veliko spalnico je zamenjal dnevno-bivalni prostor s projekcijskim platnom, prostorom za druženje in po potrebi delovnim kotičkom. Kuhinjo z jedilnico so umestili v na novo nastali prostor, ki so ga pridobili z rušenjem stene. Na mestu, kjer je bila prej kuhinja, pa so zasnovali spalno nišo. Veliko predsobo je nadomestila manjša, a funkcionalna vstopna niša, ki se po besedah sogovornika zgleduje po 'genkan' – tradicionalni japonski vstopni niši s podestom, kjer si sezujemo čevlje.
Stanovanje po prenovi nima več klasične spalnice, ampak spalno nišo. »Glede na to, da v spalnici preživimo najmanj budnega časa, se mi je zdelo najbolj smiselno, da z omenjeno potezo prihranim nekaj kvadratnih metrov. Ta element pohištva sem želel oblikovati na način, da bo kar se da prijeten za spanje, hkrati pa tudi uporaben z vidika funkcionalnosti. Z zgornje strani ima podest spalne niše dva predala za shranjevanje in potopljeno vzmetnico. Integrirano ima izvlečno klop, ki se poveže z jedilno mizo, pri čemer v podaljšku izvleka sledi predal za shranjevanje. Za večjo intimo lahko spalno nišo z ene strani popolnoma zatemnimo z daljinskim senčilom, na drugi strani pa s prosojno zaveso. Prostor za spanje je oblikovan tako na podlagi estetike in udobja kot tudi uporabnosti,« pojasnjuje arhitekt Jan Pintar zasnovo spalne niše.
V stanovanju zagotovo izstopa kopalnica z zeleno steno – ta je obložena z dekorativnim mahom, imenovanim jelenov lišaj. Za stensko oblogo so uporabili z naravnim barvilom zeleno obarvano vrsto lišaja, ki je v osnovi brezbarven oz. bel. »V kopalnici se živo zeleni naravni element jelenovega lišaja pojavi kot odgovor na njeno temno in umirjeno zasnovo. Živo zelena barva prostor poživi, z uporabo svetlobe stropnega svetila se vzpostavi še igra svetlobe in sence, ki ustvarja dodaten dinamični efekt.
Vse to je poudarjeno še z odbojem v ogledalu in steklenem predelnem tušu. Jelenov lišaj pa ne prevzema le estetskega značaja, ampak ima tudi utilitarno funkcijo, saj uravnava mikroklimo v prostoru. Gre namreč za naravni organizem, ki nase veže vlago iz zraka. Je odporen naravni organizem, na otip mehak, ki ne potrebuje dodatnega vzdrževanja,« pojasnjuje sogovornik in dodaja, da ima izredno dolgo življenjsko dobo in za obstoj ne potrebuje neposredne svetlobe ali vode.
V manjših stanovanjih so ključnega pomena shranjevalne površine. Tudi tu so jim namenili veliko pozornosti. Celotno pohištvo je narejeno po meri in se poslužuje različnih strategij varčevanja prostora. Poleg spalne niše sta po besedah arhitekta ključna dva dodatna vgradna pohištvena elementa. Prva je vgradna omara v vstopnem portalu oz. niši, ki je namenjena policam za shranjevanje, vgradnemu hladilniku z zamrzovalnikom, pralno-sušilnem stroju, v zgornjem delu pa je skrit horizontalni 80-litrski električni grelnik vode. V dnevno-bivalnem delu je shranjevanju namenjen pohištveni element, ki ima vgrajeno klimatsko napravo, ter večja omara za shranjevanje oblačil in pisarniških potrebščin. Ta element hkrati služi kot prostor za počitek oz. bralni kotiček ob oknu, lahko pa ga uporabljajo kot delovni kotiček.
V interierju prevladuje les – svetel javor, ki ustvarja toplino, hkrati pa se po besedah arhitekta kot pastelna kombinacija povezuje z nevtralno sivimi tlemi in belimi stenami. »Za kontrast so uporabljeni naravni zeleni elementi rastlin, ki v komplementarni kombinaciji rdeče preproge v prostor vnašajo živahnost in energičnost. Prav tako je poudarek stanovanja dosežen z analogno kombinacijo zelenja in rumenega stola. Subtilni element, ki se pojavi na treh mestih, je perforirana plošča. V primeru predsobe in spalne niše perforirana vezana plošča z uporabo lesenih moznikov predstavlja obešalne elemente in obogati teksturo lesa. Odgovor in navezava na perforacijo vezane plošče je perforirana pločevina nad kuhinjo, ki prav tako pripomore k dinamičnemu videzu, saj se elementi na kovinski beli, prašno barvani pločevini z lahkoto prestavljajo in tako vedno znova tvorijo nov videz. Za povezavo kuhinjskega pulta in perforirane pločevine sem uporabil kovinsko oblogo, ki vsebuje zanimive oblikovalske obešalne magnete različnih oblik in funkcij,« je še povedal sogovornik.
Slog, ki je nastal v stanovanju, opisuje »kot melánž sodobnosti, igrivosti in praktičnosti s premišljenimi barvnimi poudarki«. Interier povezuje premišljena ambientalna osvetlitev, ki poudari prijetno vzdušje stanovanja. Med svetili najbolj izstopa okroglo svetilo Eclipse slovenskega oblikovalca Tilna Sepiča. »Z investitorjem sva prvotno načrtovala stropna svetila v dnevno bivalnem prostoru in kuhinji z jedilnico, ki sva jih zaradi zadostne ambientalne osvetlitve kljub predpripravi na koncu opustila,« še pojasnjuje sogovornik.
»Projekt je bil zame zaradi velike ustvarjalne naklonjenosti in jasnih želja naročnika nekakšen svobodni eksperimentalni poligon. Kar vidite v stanovanju, je zasnovano po meri, od večjih pohištvenih elementov do kavne mizice v dnevni sobi. Stanovanje močno izraža osebnost investitorja. Energija, ki se odraža v dojemanju prostorov, je odsev celotne zasnove in sodelovanja. Z naročnikom sva znaten del ur vložila ne samo v načrtovanje, ampak tudi v samo izvedbo, pri čemer sva se nekaterih fizičnih in oblikovalskih posegov v prostoru lotila kar sama. Lahko bi rekel, da gre, kljub zahtevnosti določenih tehničnih rešitev in detajlov, za preferenčni projekt prenove,« poudarja arhitekt.
PREBERITE ŠE: Stanovanje, kjer ima domišljija prosto pot