Mini dom z le dvema oknoma

Hiša v starem mestnem jedru, v kateri je 38 kvadratnih metrov veliko stanovanje, je bila zgrajena okoli leta 1550, v stanovanju pa je bila nazadnje majhna šivalnica. Po besedah arhitektov iz idea:list studia so zato morali najprej odstraniti vse dodane stene in pregrade. Porušili so nenosilne pregradne stene in tako pridobili malo več manevrskega prostora pri zasnovi tlorisa. A še prej so morali rešiti nekatere težave v stanovanju v stari meščanski hiši, ki je delno vkopana v grajski hrib. »Zaradi tega je bila že v osnovi vlažnost prostorov večja, odpraviti pa je bilo treba tudi zamakanje in urediti sistem odvajanja kondenza, ki je vzrok povišane vlaž­nosti v prostorih. To smo rešili z notranjo prezračevano 'fasado', ki omogoča odvajanje odvečne vlage in prezračevanje prostorov,« pojasnjujejo arhitekti in dodajajo, da so stanovanje očistili do njegovega bistva. Ko so vse težave odpravili in uredili napeljave, so se lotili urejanja interierja.

»V osnovi je tloris precej razdrobljen z omejenimi viri naravne dnevne svetlobe, saj ima stanovanje le dve okni. Glavno vodilo pri snovanju tlorisne zasnove je bila dostop­nost dnevne svetlobe. Prostornejši dnevni prostor in spalnico z delovnim kotičkom smo umestili neposredno ob vir dnevne svetlobe, druge prostore pa v ožji koridor znotraj tlorisa, v katerem so še kopalnica, kuhinja in garderoba s shrambo,« pravijo arhitekti in dodajajo, da sta si lastnika želela nevtralen, svetel in udoben dom, hkrati pa ohraniti zgodovinski okvir in historično dušo stanovanja ter trajno odpraviti težave z vlago.

»Želeli smo čim bolj ohraniti staro lupino stanovanja z vsemi historičnimi elementi in jo poudariti. Zato je interier oblikovan precej nevtralno, s spoštljivostjo do obstoječega zgodovinskega okvira. Z lahkoto bi višino stropov v posameznih delih stanovanja izkoristili kot nižjo galerijo ali dodatne prostore za shranjevanje, vendar bi prostor s tem izgubil svoj značaj, tako pa smo ohranili njegovo iskrenost. Rezultat se kaže v svetlem interierju s pridihom skandinavskega sloga, zlasti po izbiri materialov, barv in tekstur, ki pa ne preglasijo zgodovinske lupine stanovanja,« poudarjajo sogovorniki.

Prav zgodovinsko ogrodje prostorov in pomanjkanje naravne dnevne svetlobe sta narekovala izbor barv in materialov. Zato so uporabili zlasti svetle odtenke, kot so bela, siva in bež, v kombinaciji z naravnimi materiali, kot so les, kamen, usnje, volna ... »Pohištvo smo želeli podrediti zgodovinskemu okviru, zato so izbrani kosi nevtralni, da lupine ne zasenčijo, temveč jo izpostavijo. Z izborom materialov pa smo želeli ustvariti topel in domač interier, ki kljub svetlim odtenkom ne bi deloval sterilno,« še pravijo sogovorniki.

Majhen finančni vložek je po njihovih besedah narekoval tako oblikovanje kot kreativno prenovo pohištva iz druge roke. Arhitekti so poiskali kar precej zanimivih rešitev. Tako ima na primer dvignjen podest, ki ločuje dnevni prostor od vhodnega dela, na katerega stopimo ob vstopu v stanovanje, vgrajen predal za shranjevanje. Gre za majhen poseg, pojasnjujejo, ki dnevni prostor fizično ločuje od vhodnega, vizualno pa ostaneta povezana, hkrati pa je vstop svetlobe v stanovanje neoviran. »Preprosta kuhinja je obogatena z dodat­nim zložljivim pripravljalnim pultom na nasprotni steni, shramba z garderobo je sestavljena iz starih babičinih omar, ki so bile obnovljene in prilagojene meram novega prostora. Veliko pohištvenih kosov je predelanih ali obnovljenih, novo pohištvo pa je iz cenovno dostopnejših serij opreme,« še pojasnjujejo.

Največ pozornosti in denarja so namenili za to, da so prostori primerni za bivanje, v kar so po besedah arhitektov vključene rešitve za odpravljanje težav z vlago ter nova zasnova in izvedba instalacij, ki so bile zastarele, nefunkcionalne ali pomanjkljive. »Projekta se je namreč treba lotiti celostno, pri njegovem bistvu, mu s sanacijami podaljšati življenjsko dobo in zagotoviti kakovost bivanja prihodnjih uporabnikov,« poudarjajo arhitekti iz idea:list studia. Najlepše odkritje pri izvedbi projekta je bila po njihovih besedah naravna kamnita stena v kopalnici, ki je »nekakšen opomnik, da je kljub novi podobi stanovanje še vedno del grajskega hriba«.

Kakor še pravijo, je treba pri opremljanju majhnih stanovanj premikati mejo med funkcijo in estetiko. »Pri manjših interierjih moramo združiti funkcionalnost z detajli v prostoru, ki ga naredijo posebnega, prijetnega. Ti so lahko del lupine, pohištva oz. arhitekturnih elementov, ki tako nemalokrat prevzamejo več funkcij hkrati. Na koncu mora prostor kljub svoji majhnosti izražati oboje oz. mora biti funkcija sama po sebi estetska. Manjši interierji so ravno zaradi te igre med estetiko in (multi)funkcionalnostjo vedno znova nov izziv za nas projektante,« povzamejo posebnosti majhne kvadrature.