Odprta vrata: Dom v prenovljenem pritličju

Naloga arhitektov je bila, s čim manjšimi gradbenimi posegi ustvariti funkcionalno in prijetno domovanje za tričlansko družino, ob tem pa je moral preostali del hiše ostati nespremenjen. »Za izhodiščni element smo izbrali značilen les v temni črnorjavi barvi, ki daje pečat celotni hiši in na splošno arhitekturi tistega časa,« pojasnjuje arhitekt Dare Vasiljević iz biroja Arhimetrics in dodaja, da so ohranili obstoječo barvo, posodobili pa so jo z izbiro materiala, to je deloma perforirane pločevine, ki kot nov plašč ovije celotno pritličje in združi novo fasado s starim vhodom, poveže odprtine s polnimi deli fasade. »Rezultat je sodoben fasadni pas, ki ga od daleč sploh ne zaznamo kot novega in ne deluje vsiljeno,« pravi sogovornik.

Notranjost pritličja je doživela popolno prenovo. »Skeletna konstrukcija hiše nam je omogočala, da smo porušili vse notranje predelne stene, obdržali obstoječe okenske odprtine in kopalniške inštalacije ter ob tem upoštevali konstrukcijsko zasnovo objekta,« pravi Tanja Špan Vasiljević. Glavna ovira pri ustvarjanju novega tlorisa je bila zadnja, daljša stena hiše, ki je v celoti brez oken, ob sprednji, ki ima velike steklene površine, pa so parkirni prostori in prometna cesta. Hrup s ceste so omilili z dobro izolacijo oken in vrat, pred hišo pa umestili zelenico in visoko ograjo, ki zastira poglede v stanovanje. Velike steklene površine se lahko zastrejo tudi s premičnimi perforiranimi fasadnimi paneli, ki tako preprečujejo poglede v notranjost, hkrati pa dajejo občutek varnosti. Zasteklitev je izvedena s skritimi okvirji, kar po besedah arhitektke poveča prostor in hkrati zabriše stroge prehode med zunaj in znotraj.

V temnejši del stanovanjskega volumna so umestili, kot pravita sogovornika, vse servisne prostore, hkrati pa so rešili preveliko globino dnevnega bivalnega prostora, kamor dnevna svetloba ni več segala. Izkoristili so jo za umestitev povezovalnega hodnika med spalnico in kopalnico, ki je hkrati garderoba, in delovni kotiček.

Največji prostor v stanovanju so namenili dnevnemu bivanju. »Ta prostor je postav­ljen tako, da komunicira z novo trato in se v toplejših mesecih lahko tudi odpre nanjo,« pojasnjujeta arhitekta. Njegova globina je dopuščala, da so vanj umestili lesen kubus, ki skriva omaro in delovno mizo. Tako je na eni strani nastal močan element v lesu in na drugi prostor za omare, delovno površino in praktičen, hiter prehod iz spalnice v kopalnico, poleg tega je z njim zakrit vhod v utiliti.

Naročnik si je želel »neuničljiv« tlak – beton in prav z izbiro tega se je začela zasnova interierja. Betonu so dodali križce iz belega gresa, česar niso poskusili še nikoli prej, in dobili zanimiv rezultat: navidezno naključno posute elemente, ki učinkujejo kot igriv dodatek, s katerim so omilili robusten videz materiala. Za protiutež betonu so izbrali masiven les, iz katerega so tla v spalnici in otroški sobi ter kubus v osrednjem prostoru. To pa sta bili tudi izhodišči, okrog katerih so nanizali celotno zgodbo interierja, v kateri se kontrastni elementi prepletejo v prijeten, domač in topel podeželski dom.

V dnevnem prostoru je, kot rečeno, glavni poudarek lesen kubus, oblečen v stoletje star hrastov furnir, ki po besedah arhitektov s svojo toplino poudarja kontrast z betonskimi tlemi. Na splošno je pohištvo v precej nevtralnih odtenkih, občutek eklektičnosti so ustvarjali z neobičajno kombinacijo materialov in dodatkov v močnejših barvah. Poleg tkanin prostore krasijo tudi tapete.

»Tapeta na koncu hodnika s svojim potiskom trompe l'oeil, iluzijo belih knjižnih polic, ustvarja atraktiven zaključek stene, ki bi sicer delovala prazno in neizkoriščeno. V otroški sobi smo kombinirali tapete in oplesk, ki deluje kot tabla – vse z namenom, da poudarimo igriv in dinamičen značaj prostora,« pojasnjuje Tanja Špan Vasiljević. Tudi pri izbiri tapet je vidna igra kontrastov: rdeče-bele črte v kombinaciji s potiskom zem­ljevida sveta.

Takšne nepričakovane kombinacije so iskali tudi v spalnici, ki je sicer kot prostor umika in oddiha urejena v umirjenih odtenkih, brez barvnih poudarkov. Izbrali so le nekoliko drznejši potisk zaves, ki delujejo kot slika na steni. Motiv rimskega foruma so po besedah arhitektov kombinirali z vzorcem črnih, belih in sivih črt, kot poudarek sicer prevladujočim svetlejšim odtenkom.

Značaj prostorov poudarjajo tudi dekorativne luči, za splošno osvetlitev pa skrbijo vgradna svetila. »V vseh naših projektih ima ustrezna osvetlitev zelo veliko vlogo, saj močno vpliva na kakovost bivanja v prostoru,« še pravita sogovornika.