Odprta vrata: Skandinavsko na slovenski način

Dobrih dvainpetdeset kvadratnih metrov veliko stanovanje je imelo v osnovnem tlorisu predvidene vse prostore: osrednji bivalni prostor s kuhinjsko nišo, spalnico in kopalnico. A se je lastnica odločila poiskati arhitekturno pomoč, saj ji zlasti kuhinja oziroma predvidena razporeditev kuhinjskih elementov v niši ni bila všeč. Ker gre za novo stanovanje, ni bil naš cilj na veliko spremin­jati obstoječi tloris, pojasnjuje arhitektka Špela Modic. Najpomembnejše je bilo najti dobro rešitev za umestitev in povečanje prostora za kuhinjo. Želeli so jo popolnoma izkoristiti in hkrati ločiti od preostalega dela. Zato so ji namenili največ pozornosti, bila pa je tudi najbolj zahtevna za izvedbo. Odločili so se za kombinacijo serijsko in po meri narejenih elementov. Da bi pridobili čim več shranjevalnega prostora, so zasnovali kotno omaro. Drugačno pa kuhinjo naredi pregrada iz hrastovega furnirja, ki jo ločuje od preostalega dela prostora. Ta element hkrati ob poležavanju na kavču zastira pogled na delovni pult. Tako ni nujno, da je kuhinja vedno brezhibno pospravljena. Za zdaj nima vgrajene nape, saj ima stanovanje urejeno skupno prezračevanje. Ker ni zračnika, na katerega bi priključili odvod nape, so predvideli takšno s filtrom, a za zdaj ob kuhanju zadostuje prezračevanje.

Pomembno vprašanje, ki je zahtevalo temeljit premislek, je bilo, kako v ta kuhinjsko-bivalni prostor umestiti jedilno mizo. Osrednji del stanovanja z dvema velikima oknoma po besedah Modičeve ni dopuščal veliko manevrskega prostora. Jedilno mizo so tako potisnili ob steno, na kateri so pritrjeni tudi televizor in nekaj omaric ter polic. To je bila edina smiselna rešitev, pravi arhitektka, saj je tako na nasprotni strani nastal prostor za kavč. Kompozicija belih in lesenih, zaprtih in odprtih omar, na nekaterih delih umeščenih visoko pod strop, je nastala iz potrebe po čim več shranjevalnih površinah, a da hkrati z njimi ne preveč zapolniti prostora. Ob jedilno mizo so postavili stole Lajt priznanega slovenskega oblikovalca Janeza Suhadolca. Po posvetu z lastnico stanovanja jih je šivilja nadgradila v bolj udobne z blazinami in oblazinjenim naslonjalom.

Pri zasnovi kuhinje in tudi preostalega stanovanja so v Studiu Prostorama izhajali iz želja lastnice po toplem in prijetnem interier­ju, umirjenih odtenkih, kombinaciji bele barve in lesa. Tako je nastala večja barvna intervencija na steni dnevne sobe v obliki svetlejših in temnejših barvnih pasov. Sicer pa se kombinacija večjih belih površin in lesa pojavlja v vseh prostorih. Talne obloge, to je keramika v predsobi in kopalnici ter hrastov parket, so obdržali, prav tako je ostala enaka kopalnica, na novo pa so razpeljali vso električno napeljavo skupaj z osvetlit­vijo. Slednja temelji na stenskih svetilih in trendovskih visečih žarnicah.

Podobo spalnice zaokrožata stenska tapeta in zavesa. A ta ne ob oknu, kot bi pričakovali, ampak pri vhodu v garderobo, kjer nadomešča vrata. »Najprej smo predvideli preklopna vrata, da bi bila videti kot garderobna soba. Ko smo se bolje spoznali z lastnico in ugotovili, da bo vse bolj nežno in umirjeno, se nam je zazdelo, da bi bila zavesa boljša rešitev,« pojasnjuje arhitektka in dodaja, da po njenih izkušnjah ni vsakdo za takšno rešitev. Ljudje imajo veliko pomislekov in predsodkov, pravi arhitektka, nekateri se bojijo prahu, drugim se zdi, da mora biti pohištvo trdno. Zavesa, ki zapira garderobno omaro, je usklajena s tapeto za vzglavjem postelje. Obe sta v topli sivi barvi. Siva je v zadnjem času zelo pogosta pri modernih zasnovah in trendovskih predlogih oblikovalcev in arhitektov. Kako pa deluje v prostoru? »Sivine so čudovite, če jih pravilno skombiniraš, zlasti je treba paziti, da izbereš tople sive odtenke,« odgovarja Modičeva. Ker gre za majhno spalnico, so se odločili za lebdečo posteljo brez okvirja. Namesto okvirja ima sredinsko nogo, ki pa se ne vidi, zato daje vtis, da vse skupaj lebdi v zraku.

Interier stanovanja, ki je v osnovi minimalističen, dopolnjujejo leseno pohištvo in dodatki slovenskega izvora. »To je skandinavski slog na slovenski način,« pravi arhitektka in dodaja, da bi si želela večkrat vključevati slovenske izdelke v interierje, ki jih snujejo, saj imamo veliko lesa, kakovostno lokalno industrijo in tudi lepo oblikovane kose. Pri takšnih projektih je poleg tega pomembno, poudarja sogovornica, da sodelujejo z zanes­ljivimi izvajalci, ker brez njih rezultat res ne bi bil takšen, kot je.