Odprta vrata - Švedska: Brez smrečice ni božiča

Hišo, ki meri 150 kvadratnih metrov, prekriva snežna odeja, veranda je okrašena s smrekovimi vejami in okrasnimi venčki. Ko pade mrak, na stopnicah prižgejo lanterne, na oknih pa adventne zvezde, ki ustvarjajo toplo vzdušje in prijetno svetlobo. V notranjosti je božično razpoloženje čutiti na vsakem koraku, praznična okrasitev in prasketajoč ogenj v peči na drva skrbita za domačnost.

V hiši, ki jo skupaj okrasijo, družina prav uživa in ta čas najraje preživijo doma. Otroci Leo, Noah in Tua so v središču prazničnega dogajanja. Na dan pred božičem jih že takoj, ko se zbudijo, v božičnih nogavicah čakajo presenečenja. Nato preverijo, ali jim je Božiček pustil še kakšno darilo pod smrečico. »Dejstvo je, da je božič praznik zlasti za otroke,« pravi 37-let­na Madelene. Gledati njihovo pričakovanje in veselje je nekaj najlepšega.

Foto: Cecilia Möller

Po prijetnem začetku dneva družina poje lahek božični zajtrk, sestavljen iz kaše in štruce odličnega kruha. Potem je čas, da se pripravijo na nadaljevanje praznovanja. Na božični večer jih obišče Madelenina družina, na božični dan pa gostijo Janovo, tako da jim ni treba hiteti na različne konce. »To nam omogoča, da preživimo čas z ljudmi, ki nam največ pomenijo, brez pritiska, z veliko smeha in dobre hrane ter veliko crkljanja,« razlaga Madelene, ki rada obuja spomine iz svojega otroštva, ko je njena družina tri dni pred praznikom okra­sila jelko. Na predbožični dan je navsezgodaj zjutraj vstala in takoj preverila, kakšna darila jo čakajo pod smrečico. To so bili čarobni dnevi in občutki. Spominja se tudi, kako je povsod dišalo po smreki. Ta vonj zanjo še danes poudarja božično razpoloženje. »Zdi se mi, da ne morem živeti brez tega vonja. Če ne dobim prave smrečice, zame ni pravega božiča,« pravi.

Okraševanje se pri njih začne že novembra. Dela v trgovini, kjer imajo decembra največ strank v vsem letu, zato ji takrat ne ostane veliko prostega časa. »Lepo je začeti zgodaj, da se počasi začuti božično vzdušje, čeprav sem zelo zaposlena. Malo zelenja, sklede s sadjem in sveče so dovolj za začetek. A moja najljubša dekoracija je seveda božično drevo,« razloži Madelene.

Z Janom sta se v hišo preselila leta 2011, po rojstvu prvega otroka je stanovanje postalo premajhno. »Pravzaprav smo se zaljubili v hišo, ker nas je s starimi lončenimi pečmi in čarom starejših domov malo spominjala na naše prvo stanovanje. Obrabljena lesena tla, visoki stropi ter velika in prostorna kuhinja je vse, kar smo želeli, ko smo jo začeli iskati,« pravi.

Očarljiva hiša je bila dobro ohranjena. Ni potrebovala takojšnje prenove, kar je velika prednost, zlasti ko so v družini majhni otroci. Prenavljala sta postopoma in počasi, tako sta ustvarila slog, ki je prijeten in domačen. Ohranila sta duha hiše, ki bo kmalu dopolnila sto let, vendar z barvami in ne cvetličnimi vzorci. »Nekaj časa smo imeli bolj industrijski slog opreme, ki mi je še vedno všeč, a ni bil primeren za naš dom,« nadaljuje Madelene. »Bil je nekako pregrob. Ko gledam fotografije od takrat, se zdi pretežak za to hišo. Zdaj je slog opreme podeželski vintage s pridihom boemskega.«

Pet nasvetov za podeželski slog
1. Barve dodajamo z blazinami in prevlekami, ki se jih da spreminjati sezonsko.
2. Vaze v čudovitih barvah je zabavno iskati na garažnih razprodajah in bolšjih trgih.
3. Če si ne upate prepleskati celotne sobe, lahko barvo vnesete s stoli, mizo ali morda okvirjem za slike.
4. Bele kuhinje so lepe, vendar bo imel prostor več značaja, če izberete opremo z barvnimi ličnicami. Siva in bež sta varna izbira, če si ne želite močnejših odtenkov.
5. Prepleskane stene dajejo bolj umirjen vtis kot tapete z vzorcem in so lahko prvi korak, če se želite znebiti beline.

Kuhinja je v dveh različnih odtenkih sive, kar ustvarja harmoničen vtis. Na kuhinjskih omaricah je temnejša siva barva, na stenah svetlejša. »Kuhinja je moj najljubši prostor. Po prenovi je veliko bolj udobna. Prej je bila bela in izčiščena. Ko smo jo prebarvali, smo hkrati odstranili zgornje omarice in namesto njih dodali police. Zdaj je v kuhinji slog, ki je obema všeč, in to smo ustvarili, ne da bi morali vse zamenjati,« pojasnjuje Madelene.

Globok siv odtenek sta izbrala za različne prostore doma. V kopalnici je bila to povsem očitna izbira, ko jo je bilo treba na hitro prenoviti po škodi zaradi puščanja vode. Deluje prijetno, ker je niso obložili s keramičnimi ploščicami od tal do stropa, ampak so jih kombinirali s pleskanimi stenami. »Mislim, da sem najbolj ponosna na to, da se je kopalnica tako posrečila. Vztrajala sem pri teh keramičnih ploščicah, tudi ko so me v podjetju, ki smo ga najeli za prenovo, prosili, naj še enkrat premislim. Vem, da so želeli le dobro, vendar nisem našla ničesar, kar bi si želela bolj kot to keramiko, ki so jo na koncu položili, in zdaj sem zelo srečna zaradi tega.« Pozornost pritegne tudi čudovita stara steklena omarica, ki jo je Madelene našla na bolšjem trgu: »Takoj sem se zagledala vanjo in zdaj je omarica čudovita paša za oči, ki daje kopalnici rustikalni značaj.«

Ena stvar, ki se je je Madelene z leti naučila, je, da sledi svojemu srcu in si prizadeva za tisto, kar ji je zares všeč, namesto da bi se ravnala po trendih. Nekdaj je kupovala veliko in poceni, zdaj pa izbere tisto, kar misli, da bo trajalo, in to je lahko tudi rabljeno. »Kuhinjski stoli, ki sem jih našla na spletni strani za nakup in prodajo starih stvari, so moj najboljši nakup. Najprej sem od prodajalca dobila odgovor, da so prodani, potem pa je tisti dogovor padel v vodo in so pristali pri nas. Še bolj zadovoljna sem bila, ko sem jih videla v naši kuhinji. Tako lepi so, popolno se podajo v naš dom,« še pravi.