Pod zasnovo interierja in zunanjosti hiše sta se podpisali arhitektki za notranjo opremo in krajinsko arhitekturo Marjetka Lužovec Hrvatin in Mateja Lužovec iz biroja Detajl in celota.
6. 8. 2020 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: Mate Mioč
Prenova vrstne hiše
6. 8. 2020 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: Mate Mioč
Umirjene barve in naravni materiali zaznamujejo interier prenovljene vrstne hiše iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Nekoč majhni zaprti prostori so postali odprti in svetli ter prilagojeni sodobnemu življenju. Pod zasnovo interierja in zunanjosti hiše sta se podpisali arhitektki za notranjo opremo in krajinsko arhitekturo Marjetka Lužovec Hrvatin in Mateja Lužovec iz biroja Detajl in celota.
»Vrstne hiše iz sedemdesetih let so imele praviloma manjše ločene prostore. Prav tako so bila od preostalih prostorov ločena stopnišča, ki so zasedala kar nekaj uporabnega prostora. Tipična za to gradnjo so tudi dvignjena pritličja, ki praviloma niso imela neposrednega dostopa do vrta. Kljub temu pa imajo take vrstne hiše dober potencial za kakovostno prenovo, tudi vrtovi ob hišah so dokaj veliki, kar je pri novogradnjah v mestu danes le redko,« pojasnjujeta arhitektki Marjetka Lužovec Hrvatin in Mateja Lužovec iz biroja Detajl in celota, ki sta zasnovali prenovo notranjosti in zunanjosti vrstne hiše v Ljubljani. Ta je doživela temeljito prenovo, s katero so jo spremenili v sodoben dom, ki se lahko primerja tudi z udobjem novogradnje.
Prenova stopnišča in podiranje sten
V pritličju hiše sta bili po njunih besedah izvedeni dve bistveni spremembi. Prva je ta, da so dve ločeni stopnišči v hiši združili v eno, ki zdaj poteka od kleti do nadstropja. »V pritličju pri vhodu smo tako pridobili prostor za garderobni del in povečali kopalnico za goste, v ta namen smo uporabili prej neuporaben prostor pod stopnicami, kjer smo predrli ploščo in naredili stopnišče v klet,« pojasnjujeta arhitektki. Druga večja sprememba pri prenovi pa je bila rušitev odvečnih nenosilnih zidov, ki so ločevali kuhinjo in jedilnico od bivalnega dela. Tako je nastal velik bivalni prostor s kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo, ki se z drsnimi vrati povezuje tudi s stopniščem in vhodnim delom. V pritličju so v ločeni sobi uredili domačo pisarno. »V nadstropju smo povečali kopalnico, in sicer smo ukinili prej zelo majhen prostor s straniščem in ga priključili kopalnici, malo pa smo zamaknili tudi steno med kopalnico in eno izmed otroških sob. Zdaj je tako dovolj prostora za udobno veliko kopalnico z dvema lijakoma, prho in garderobno omaro,« še pravita sogovornici.
Povezani notranjost in zunanjost
Pri zasnovi in oblikovanju prostorov ter interierja sta arhitektki izhajali iz želje naročnika, da se tloris hiše posodobi, da bo ta ustrezal sodobnemu načinu bivanja ter da bodo prostori kar se da odprti in med seboj povezani. »Bivalne prostore smo povezali tudi z zunanjostjo, vsa okna, ki se odpirajo na vrt, smo povečali do tal in naredili prehode na balkone. Iz balkona v visokem pritličju smo naredili stopnice na vrt in tako notranjost povezali z zunanjostjo,« odgovarjata arhitektki.
Tako notranjost kot tudi zunanjost hiše je po prenovi umirjena v naravnih materialih in barvah. Tako, kot sta si želela lastnika, pravita arhitekti.
»Z oblikovanjem opreme in izbranimi kosi pohištva smo sledili trajnostnemu načinu bivanja, ko je v ambientu manj stvari, pa tiste bolj premišljeno izbrane, da se jih ne naveličaš tako hitro. Tudi izbor barv in materialov je sledil temu načelu,« pojasnjujeta arhitektki Marjetka Lužovec Hrvatin in Mateja Lužovec. V interierju tako poleg bele barve prevladujejo svetlo sivi odtenki, kamen in les, ter poudarki v črni barvi. V slednji so jedilniški stoli Rex Kralj 4455 in viseča svetila v jedilnici in kuhinji. Za poživitev naravnih odtenkov so poskrbeli s sedežno garnituro v kovinsko modri barvi.
!!galerija!!
Za občutek topline in domačnosti v prostorih skrbijo kosi pohištva, pri katerih so uporabili furnir oreha. Tega so uporabili tudi za izdelavo stenske obloge, v kateri so skrita vrata v kopalnico. »Fronte pohištva so iz različnih dekorativnih ultrapasov, ki so zelo trpežni, imajo pa posebno 3D strukturo, kar daje ambientu poseben videz in veliko večji učinek, kot če bi izbrali le barvane fronte,« še pravita sogovornici in dodajata, da so v kopalnicah za talne in stenske obloge uporabili velike plošče granitogresa v imitaciji marmorja in keramične ploščice z vzorci, ki jih je oblikovala priznana oblikovalka Patricia Urquiola. Po drugih delih hiše pa so za talno oblogo izbrali krtačen in oljen hrastov parket.
Skrita napa in vgrajen televizor
Če se ob pogledu na kuhalno ploščo v kuhinji sprašujete, kje je napa, vam v odgovor ponujamo, da je skrita in vgrajena v delovnem otoku. Odvod nape so po besedah arhitektk speljali v klet, od tam pa ven skozi fasado. »To je v današnjem času najboljša rešitev za odvod nape, saj ima več prednosti. Neprijetne vonjave se ujamejo že takoj ob posodi, napa ne zastira pogleda proti dnevnem prostoru, nad otok pa se lahko umesti viseča svetilka, ki enakomerno osvetljuje delovno površino. Napa je tako tudi skoraj neslišna,« pojasnjujeta zanimivo rešitev arhitektki. V delovni otok pa so na strani dnevne sobe umestili tudi televizor.
Sodobna osvetlitev
Na novo so naredili tudi električno napeljavo, pri čemer so sledili sodobnemu principu osvetlitve. Za splošno osvetlitev so na stropove umestili manjše belo-zlate kubuse, ki so po besedah arhitektk razporejeni na mesta, kjer je potreba po svetlobi. Nad jedilno mizo in delovni otok so umestili viseče črne luči, ki s svojim videzom dopolnijo ambient prostora in toplo osvetljujejo površine. »V kopalnicah so poleg stropnih kubusov še linijske svetilke nad ogledalom, kar poudari linijo visečih predalnikov z umivalniki. V prihodnosti bodo stopnišče krasile viseče svetilke Vibia Flamingo različnih oblik in velikosti, ki bodo zapolnile volumen prostora stopnišča v osrednjem delu hiše,« pojasnjujeta arhitektki zasnovo osvetlitve.
Izčiščena zunanjost hiše
Zunanjost hiše je zasnovana dokaj minimalistično. Balkonske ograje so narejene iz tankih črno prašno barvanih kovinskih palic, razporejenih v različnih razmakih, ob stopnicah pa je samo ročaj. Z balkonskimi ograjami se ujemajo tudi okna in balkonska ter vhodna vrata, ki so prav tako v temni grafitni barvi. »Belo fasado in temne poudarke otoplijo lesena tla na balkonih in terasi na vrtu. Iz balkona v dvignjenem pritličju smo naredili stopnice na vrt iz teraca. Tako se notranji bivalni prostor poveže z vrtom,« sta povedali arhitektki, ki sta zasnovali tudi kolesarski dostop do kleti in nizko betonsko škarpo z zasaditvijo. »Pred glavnim vhodom smo prav tako naredili tanke stopnice iz teraca in betonski podest s tanko kovinsko ograjo. Uredili smo tudi novo zasaditev na vrtu, ki pa še potrebuje svoj čas, da rastline zrastejo in oblikujejo zunanji prostor. Za senco na osrednji terasi skrbi velika češnja, ki smo jo ohranili od prejšnjih lastnikov. Okrog parcele smo zasnovali sodobno kovinsko ograjo z vmesnimi betonskimi deli, ponekod pa bo namesto ograje gosto rastlinje,« sta povedali arhitektki, ki sta skupaj z interierjem oblikovali tudi zunanjo ureditev vrstne hiše.
PREBERITE ŠE: Odprta vrata: Geometrijska zgodba