Prizidek je ob stanovanjski hiši, ki je bila v 50. letih prejšnjega stoletja prvotno zgrajena kot pritlična. Nekaj let pozneje so ji nadzidali nadstropje in podstrešje, nato pa sredi sedemdesetih dodali še prizidek. V njem je bila nekdaj bivalna enota za mlado družino, v prvotnem delu pa domovanje starejše generacije. Po besedah arhitektke Ane Ocvirk Šafar so po prenovi gabariti in konstrukcija v celoti ostali enaki, le razporeditev prostorov se je spremenila, prav tako so pritličje povezali z zunanjostjo. Pri stari zasnovi namreč ni bilo stika z vrtom. V pritličju so bili prej garaža, vetrolov in stopnice, v nadstropju pa stanovanjski del z dnevno sobo s kuhinjo, jedilnico in kopalnico. Spalnica je bila v prostoru, ki je že v gabaritih matične hiše.

Zdaj so dovoz in parkiranje prestavili na drugo stran parcele, garažo pa spremenili v dnevni bivalni del. Prizidek so, opiše arhitektka, »olupili« do konstrukcije, notranje predelne stene na novo razporedili, odprtine pa povečali na račun parapetov. »Lastniki so si predvsem želeli dostop na vrt, ki prej, iz bivalnih prostorov v nadstropju, ni bil mogoč,« pojasnjuje. Tako je zdaj v pritličju dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico, ki ima orientacijo vzhod–zahod in se na obeh straneh podaljša navzven. Na eni strani na dvorišče, vstopni prostor, na drugi na manjši vrt. Velike steklene površine se poleti lahko popolnoma odprejo, tako da se bivalni prostor razširi na zunanje površine. Na zahodni strani so vrt zasadili z novimi drevesi, ki dajejo senco v popoldanskem soncu. Na vzhodni strani, kjer je vhod v hišo, so dvorišče tlakovali in ozelenili, novonastali atrij pa je zaščiten pred zunanjimi pogledi z visoko leseno ograjo, ki se zlije z grmovnicami. Prav tako je fasada prizidka ozelenjena z bršljanom.

!!galerija!!

Notranjost je izčiščena in zasnovana kot nevtralno ozadje, ob katerem tako več pozornosti pritegnejo zanimivi kosi pohištva in zelenje v okolici. Funkcionalni elementi, ki pripomorejo h kakovosti bivanja, so po besedah arhitektke skriti za vgrad­nimi elementi, na primer stranišče, garderobne omare, hladilnik. Drugo so prosto stoječi elementi, ki so narejeni po meri, na primer kuhinja kot prosto stoječi kredenci, kuhinjska napa, kavč, kopalniška mizica z umivalnikoma, ali pa prineseni z različnih koncev, kot so Thonetovi stoli, klavir, perzijska preproga. »Podobo zaokrožajo nevtralne zavese, ki dajejo prostorom mehkobo in zadostno intimo, s svojo prosojnostjo pa ustvarjajo igre s svetlobo,« poudarja arhitektka Ana Ocvirk Šafar.

Osvetlitev je zasnovana kot kombinacija nevsil­jive osnovne in ambientalne osvetlitve. Slednjo predstavljajo prosto stoječa svetila, ki jih je mogoče po potrebi premikati.

V zgornjem nadstropju prizidka sta spalnica z velikim panoramskim oknom in pogledom na vrtno zelenje ter kopalnica, ki povezuje spalnico in otroško sobo. »Namesto da bi bil razdeljen na hodnik in majhno kopalnico, je prostor zasnovan kot prehodna soba z osrednjo mizo z umivalnikoma, ki omogoča skupno opravljanje vsakodnevnih opravil,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da sta prha in stranišče z bidejem v ločenih kabinah za več intime. V tej odprti in prehodni kopalnici se je našel prostor tudi za prosto stoječo kad. V vgradnih omarah pa se skrivajo utiliti, previjalna miza in garderoba. Otroška soba, ki je že v matični hiši, je postala povezovalni člen med prizidkom in stanovanjem starih staršev.

Uporabljeni materiali, kot sta tlak iz teraca in kamen, so po besedah arhitektke večni. Pomembna pa je, kakor poudari, tudi izvedba detajlov, ki so neopazni in pripomorejo k izčiščenosti ambienta.