Barvit interier z značajem

Stanovanje, ki meri 56 kvadratnih metrov, je v stanovanjskem bloku iz obdobja, za katerega je bilo sicer značilno racionalno in kakovostno oblikovanje, a vseeno to ni več ustrezalo sodobnemu načinu življenja. Zato sta si lastnika želela temeljite prenove, s katero bi vpeljali nekaj funkcionalnih sprememb, pridobili dodatno sobo in več shranjevalnih površin, hkrati pa spalnico tudi po prenovi ohranili ločeno, bivalni del pa bi prevzel osrednjo vlogo stanovanja. 

Vhod v dotrajano stanovanje je bil zaradi postavitve nosilnih sten, ob katerih so bile nanizane temne omare, ozek in temačen. Svetloba pa kljub velikim steklenim površinam ni segla niti do hodnika, skozi katerega se je vstopalo v razmeroma velike prostore: kuhinjo z jedilnico, dnevno sobo in spalnico.

»Stanovanje ima velike steklene površine, ki so omogočale želene tlorisne optimizacije, kot je pridobitev dodatne sobe. Na 56 kvadratnih metrih so bile kuhinja z jedilnico ter ločeni dnevna soba in spalnica. Vsi prostori so bili relativno prostorni, zato smo lahko s precej majhno potezo pridobili dodaten prostor,« pojasnjuje arhitekt Urban Pahor iz idea:list studia.

Namesto jedilnega kota otroška soba

Velike steklene površine so jim omogočile, da so v predelu, kjer je bil nekoč jedilni kot, pridobili dodatno sobico. V njej je pod dvignjeno posteljo ogromno shranjevalnih površin, ima pa tudi svoj izhod na balkon.
Kuhinja je po prenovi dobila obliko črke L. Na račun prevelike spalnice so povečali dnevni prostor z jedilnim kotom, v spalnici pa so z nekoliko drugačno razporeditvijo ohranili enako količino shranjevalnih površin, dodatne pa umestili pod posteljo. V kopalnici so z novo razporeditvijo pridobili prostor za kopalno kad in dodatne omare.

Polkrog v steni

»Inovativno smo morali pristopiti zlasti k oblikovanju ozke in temne predsobe, kjer smo bili omejeni s pozicijo obstoječe nosilne stene in kopalnice, ki navidezno ožata prehod do bivalnega dela, hkrati pa nas je omejevala tudi stena, ki ločuje bivalni del od nekdanjega hodnika. Popolna odstranitev stene med hodnikom in kuhinjo ni bila mogoča, zato smo situacijo izkoristili in steno delno odprli v obliki polkroga, ki omogoča prehod svetlobe vse do predsobe, poleg tega pa odpira pogled proti oknom in prostoru daje vtis zračnosti,« pojasnjuje arhitekt.

Omare ob nosilni steni, ki so nekoč zapirale pogled in dajale občutek utesnjenosti, so po besedah sogovornika ostale, vendar jih zaradi diagonalne postavitve ob vstopu v prostor sploh ne opazimo. »Zaznamo jih šele, ko se sprehodimo globlje v prostor. Te so na enem delu dovolj globoke, da skrijejo pralni stroj, sušilec, košare in podobno, na drugem delu pa ravno prav za shranjevanje vseh preostalih hišnih pripomočkov,« dodaja sogovornik.

Stena v predsobi, ki je pred prenovo ločevala bivalni del od hodnika in je niso imeli možnosti odstraniti, ovirala pa je prehod svetlobe v globino stanovanja, je bila po besedah arhitekta najzahtevnejša za izvedbo. Odprli so jo s polkrožno odprtino. »Gradbeniki so odprtino še nekako izvedli, več dela pa je imel mizar, ki smo ga v proces vključili še pred gradbenimi deli, da smo zagotovili primerno predpripravo. Opasovanje deščic je pri montaži vzelo verjetno več časa, kot montaža drugih pohištvenih kosov,« pravi arhitekt.

Belo pohištvo, barvni poudarki

Pred načrtovanjem so se arhitekti z lastniki pogovorili o željah. Poleg temeljite prenove in nekaterih funkcionalnih sprememb sta si lastnika želela, da bi prostor odražal njun značaj. »Tako smo se odločili, da bomo osnovno belo-leseno shemo dopolnili z barvnimi pohištvenimi, tehničnimi in sentimentalnimi predmeti. Vse te pa v kompozicijsko celoto povežejo barvni liki na stenah, ki nekje delujejo kot vezni člen med volumni, drugje pa kot podlaga za lastnikoma ljube predmete,« dodaja arhitekt. Barve so sicer živahne, a hkrati harmonične. Večje površine so v bolj umirjenih odtenkih, medtem ko se živahni poudarki pojavljajo v manjših površinah in detajlih.

Tehnične objekte, kot so radiatorji in nadometne cevi, se niso trudili skriti, kar bi jim otežila tudi betonska gradnja objekta, ampak so jih izpostavili v živo oranžni barvi. »Na nek način tako objekt tehnične oz. funkcionalne narave, izdelan po tekočem traku, postane oblikovni element. Tudi kavč v turkizni barvi, ki je bil izrazita želja naročnikov, stopi v ospredje in deluje kot razstavni kos – artefakt in se pridruži naboru izpostavljenih kosov v stanovanju,« še pojasnjuje Urban Pahor.

Če bi prostor brali skozi plasti, bi po besedah arhitektka prvo plast predstavljala belo-lesena osnova, ki skozi lesene pohištvene kose snuje topel, a izčiščen prostor. Drugo plast bi predstavljali funkcionalni objekti v močnih in nenavadnih barvah, ki jih tako lahko vidimo v drugačni luči.

Surf na steni

»Tretjo plast pa bi predstavljali barvni liki na stenah, ki postanejo vezni člen med prvo in drugo plastjo oz. liki, ki postavijo pohištvo in druge funkcionalne objekte v kompozicijsko celoto. Rumen lik v kuhinji povezuje kuhinjo z dnevnim prostorom preko vogala. Spet drug rumen lik v predsobi služi kot funkcionalna podlaga za obešanje vrhnjih oblačil in ščiti steno, hkrati pa številne funkcionalne kose v predsobi, ki bi lahko delovali razpršeno, poveže v celoto. Nežna bež poteza v spalnici povezuje oranžen radiator s preostalimi pohištvenimi kosi in ga umesti v kompozicijsko celoto. Bež polkrog na steni kopalnice dopolnjuje polkrog iz lesenih lamel, hkrati pa predstavlja podlago še enemu izpostavljenemu objektu – surfu. Na ta način kos, ki bi sicer spravljen v omari čakal na prihodnje poletje, zavzame vlogo razstavnega objekta, ki daje identiteto prostoru, poleg tega pa predstavlja enega od sentimentalnih kosov, ki običajno v očeh stanovalca interier spremenijo v dom,« je še povedal arhitekt Urban Pahor.
Slog opreme v stanovanju je po njegovih besedah raznolik, duhovit, poln spominov in utrinkov življenja, hkrati pa odraža življenjski slog naročnikov.

PREBERITE ŠE: Modra in elegantna dama