Hiša za tretje življenjsko obdobje

»Razkošje hiše ni skoncentrirano na drage materiale, ampak na premišljene avtorske detajle ter na kvaliteto bivanja,« poudarjata arhitekta Tomaž Ebenšpanger iz biroja Skupaj arhitekti in Meta Kutin iz biroja mKutin arhitektura, ki sta zasnovala arhitekturo in interier hiše. Poleg novega vgradnega pohištva so uporabili lepe stare kose in nekaj stolov lastnikov, za pomembnejše kose novega pohištva pa so uporabili domač les iz bližnjega gozda lastnikov. Tako je po besedah arhitektov nastal interier, napolnjen s svetlobo in značajem naročnikov. S tem so v kar največji meri ohranili vse spomine, ki se bodo prenesli na nove generacije.

Montažna lesena hiša

Hiša je grajena v montažni leseni okvirni konstrukciji (gradilo jo je podjetje Riko hiše) in krita s sivo vlaknocementno valovitko. Zunanja strešna konstrukcija ostaja vidna, napuščev po besedah arhitektov niso zapirali, kar daje stavbi značaj vrtnega paviljona, streha tako zalebdi nad osnovnim volumnom. »Na vzhodu je ob steno postavljena nekdanja peč za peko pice, na novo obzidana v vidnem betonu, in tako s svojo monumentalnostjo daje razmeroma horizontalni zasnovi hiše vertikalni skulpturalni poudarek,« pravita arhitekta. Hiša se odpira na jug, s prelepim pogledom proti okoliškim gričem in Šmartnemu polju v daljavi ter na domači obstoječi drevesi.

»Zazidljivost razpoložljive gradbene parcele je bila le na ozkem neugodnem trikotnem območju, zato je tloris hiše oz. prostorska kompozicija sestavljena iz večjega, glavnega bivalnega objekta, ki ga tvorita dve vzdolžno zamaknjeni lameli, in manjšega ločenega gospodarskega objekta. V glavnem bivalnem delu objekta, ki obsega 140 kvadratnih metrov, se v severni lameli nahajajo spalni prostori s kopalnico in nadstrešek za avto, v južni lameli pa bivalni prostori s kuhinjo in jedilnico, iz katerih se odpirajo enkratni razgledi na naravo in Šmartno polje v daljavi,« pojasnjujeta arhitekta.

PREBERITE ŠE: Prenova za zrela leta

Oprema za preprosto bivanje

Lastniki so si želeli majhno in cenovno ugodno pritlično hišo, v kateri se bo dalo preprosto bivati, brez grajenih fizičnih ovir, z izborom materialov, preprostih za vzdrževanje, in z možnostjo nadaljnje uporabe nekaterih kakovostnih starih pohištvenih kosov. Prav tako sta si lastnika želela ohraniti obstoječo peč za peko pice, ki jo je lastnik pred leti naredil sam. Ob njej se je običajno zbrala cela družina, zato sta nanjo še posebej navezana.

»Z izborom barv in materialov smo sledili želji naročnikov po enostavnem vzdrževanju, preprostem nevpadljivem videzu in cenovni ugodnosti. Zanimalo naju je, kako na dani lokaciji narediti hišo, ki bo v največji možni meri izkoriščala vse prostorske danosti lokacije, s svojo umeščenostjo in pojavnostjo pa umirila neposredno okolico s prevelikimi enodružinskimi hišami, delavnicami ter raznimi prizidki,« odgovarjata arhitektka na vprašanje, kaj je narekovalo izbor barv in materialov. Hiša je po njunih besedah tako od daleč videti preprosta, ko stopimo bliže pa pozornost pritegnejo avtorski detajli in uporaba v prostoru že prisotnih materialov reinterpretiranih na sodoben način.

Kombinacija starega in novega

Interier belih in sivih površin dopolnjujejo les in stari kosi pohištva, ki prostorom dajejo svojstven pečat. Kombinacija starega in novega je v osnovi nasprotujoča, pravita arhitekta. »Ko se staro in novo združita, se med njima vzpostavi popolno ravnovesje. Seveda pa rustikalnost in patina starega potrebuje nevtralno in mehko ozadje, kot so preproste, zadržane linije novega in nevtralna barvna paleta. Na ta način ustvarimo tisto skrivnostno napetost nasprotij, dvojnost starega in novega,« pojasnjujeta arhitektka Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger, ki je tudi predavatelj na Oddelku za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo, promet­no inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, bistvo kombinacije, ki je nastala v interierju.

Po njunih izkušnjah starejši naročniki v primerjavi z mlajšimi generacijami iščejo neko kontinuiteto s svojo preteklostjo. »Že med projektiranjem moramo zato svoje odločitve razlagati s pomočjo naročnikovih preteklih izkušenj, si vzeti dovolj časa za podrobno razlago, in za to, da vse tiste bolj posebne rešitve malo odležijo, da jih naročniki lahko predelajo, se z njimi poistovetijo,« ugotavljata sogovornika in dodajata, da so pričakovanja glede bivanja in življenjski slog uporabnikov v tem obdobju običajno že bolj izoblikovana in laže razumejo, da se presežek stroke ne zgodi s formalnim bogastvom, ampak gre bolj za preprosto in prepričljivo misel arhitekta. »Znajo uživati v hrani, v knjigi, v glasbi ali v dobri družbi. Užitek iščejo in pričakujejo tudi v novem bivališču,« zaključita arhitekta.

PREBERITE ŠE: Mansarda za mlado družino: Unikaten ambient z vidnimi tramovi