Interier hotela za svetovne popotnike, ljubitelje oblikovanja, mode, umetnosti je nastajal v zelo posebnih razmerah, v času svetovne pandemije in številnih zaprtij, kjer je bila celotna komunikacija omejena na videokonference in delo na daljavo. In prav to je bil največji izziv pri nastajanju interierja, pravi arhitektka Špela Leskovic, pred njimi je bil popolnoma nov način dela oz. projektiranja, delali so namreč iz treh različnih držav sočasno. Arhitekti so delali iz dveh držav, hotel pa je bil v tretji. Zaradi tega je bil celoten projekt še bolj poseben in zahteven. A kljub temu je končna podoba hotela skoraj enaka konceptualnim vizualizacijam.
Po besedah arhitektke hoteli Tribe nagovarjajo prav posebne goste, zato imajo določene oblikovalske smernice, ki so jih morali upoštevati pri zasnovi interierja, hkrati pa so želeli vnesti svojo rdečo nit – in to je mreža, iz katere izhaja koncept oblikovanja notranje opreme hotela.
In zakaj ravno mreža? »Mreža predstavlja preplet poti različnih ljudi, ki se v določeni točki na svoji poti srečajo, mreža kot urejen sistem linij, ki poudarja red in eleganco,« odgovarja arhitektka in dodaja, da so jo uporabili pri svetilih, talnih oblogah, oblogah miz …, v bistvu so pri vsem, kar so delali, imeli v mislih omenjeno rdečo nit. »Enkrat je to bolj očitno, drugič očem nevidno, a za to vemo le mi, in iz tega izhajajo določene oblikovalske odločitve,« še pravi arhitektka.
»Koncept je nastal iz ideje o podobno mislečih obiskovalcih, katerih poti se križajo ob obisku hotela. Naj gre za načrtovana ali naključna srečanja, socialni vidik je zelo pomemben za dobro funkcionalnost hotela. Ideja se je verjetno porodila iz močnega hrepenenja po tovrstnih druženjih. V hotelu naj bi se počutili kot doma, prijetno in udobno, hkrati pa se tu obiskovalci srečujejo, si izmenjujejo ideje in se zabavajo. Zasnova velikih, modernih in inovativnih družabnih prostorov je bila zato ključni poudarek oblikovanja.«
Pritličje hotela ima odprto zasnovo, kjer se prepletajo različni programi, ki dajejo občutek razkošja in udobja in so vsi opremljeni z dizajnerskim pohištvom, pohištvom po meri, ki so ga oblikovali AKSL arhitekti, preprogami po meri ter izbranim dekorjem in umetninami. Vsak kotiček ljudem omogoča, ali iskanje zasebnosti ali pa možnost sestanka na daljavo.
Sobe so oblikovane bolj zadržano kot javni del hotela, saj je to prostor umiritve, spanja ali prebujanja, kjer ne potrebujemo toliko vizualnih dražljajev, še pravi arhitektka in dodaja, da pa gre vseeno za določeno mero elegance, ki se kaže v izbiri materialov in izbranih kosov opreme.
Vzglavja so oblazinjena s tekstilom v pepita vzorcu, zaradi česar postelje delujejo prefinjeno in vizualno zanimive, hkrati pa to prostoru doda teksturo in toplino. V vsaki sobi je tudi več skrbno izbranih kosov priznanih oblikovalcev in tapete s teksturo bledo rožnate barve. To prispeva k občutku spokojnosti in udobja ter deluje kot ozadje, ki dopolnjuje razkošne elemente, hkrati pa ohranja umirjen ambient. V kopalnicah so uporabili keramiko v videzu marmorja, ki so jo dopolnili s črnimi poudarki in dodatki.
V 8. nadstropju hotela je tudi živahen bar na strehi, kjer se gostje lahko umirijo ob koncu dneva. Zasnovan je z več mikro ambienti od visečih stolov do udobnega sedenja, primernega za daljše obedovanje. Podoba terase je zaokrožena z izbranimi umetniškimi deli in kaminom. Z ambientom v baru na strehi so želeli poustvariti izkušnjo prihoda na zasebni vrt umetnika s prekrasnimi razgledi na mesto.