Interier banke: Zahteven tloris z malo naravne svetlobe

Načrtovanje zasebnega in javnega interierja se po besedah arhitektov Roka Avblja in Mateje Panter (podjetje ART.A Design) v osnovi razlikuje po pristopu, zahtevah in dinamiki sodelovanja, čeprav imata oba procesa tudi nekatere skupne točke. »Pri zasebnem interierju gre za zelo osebno oblikovanje prostora. Med projektantom in naročnikom se mora vzpostaviti tesen odnos, ki zahteva veliko časa, potrpežljivosti in razumevanja. Pri javnih interierjih je proces običajno bolj usmerjen k funkcionalnosti, estetiki in upoštevanju širšega spektra uporabnikov. Tukaj je ključno usklajevanje z različnimi zahtevami – prostorskimi standardi, tehničnimi normativi, zakonodajo ter z naročnikom, ki je pogosto večja organizacija ali institucija,« odgovarjata na vprašanje, kako se razlikuje načrtovanje zasebnega in javnega interierja. Ob tem dodajata, da mora projektant združiti veliko različnih potreb in hkrati ohraniti osnovni koncept ter kreativno vizijo projekta, pa seveda vedno misliti tudi na uporabniško izkušnjo ter ustvariti funkcionalen in estetsko dovršen prostor, ki odraža osnovni koncept in poslanstvo arhitekta.

Foto Miran Kambič

Pri zasnovi interierja banke sta morala upoštevati celoten nabor zahtev naročnika, saj je Unicredit Group globalni sistem z jasno definiranimi smernicami, kakšne naj bi bile poslovalnice po svetu. »Natančna navodila za projektiranje so bila podrobno razdelana na več kot 300 straneh dokumentacije BOF – Bank of the Future, kar je zahtevalo izjemno natančno analizo in obsežno prilagoditev smernic lokalnemu okolju v Sloveniji. Potrebno je bilo vložiti veliko dela in inovativnega razmišljanja, da smo uspešno združili kreativnost s strogimi korporativnimi standardi,« pojasnjujeta arhitekta, kako je potekalo snovanje interierja banke.

Različne višine prostorov

Pri oblikovanju prostorov niso posegali v nosilno konstrukcijo prostora, čeprav so morali upoštevati zahteven tloris v obliki križa in različne višine prostorov. Eden izmed največjih izzivov pri projektiranju je bila naravna osvetlitev. Prostori s skupno površino 457 kvadratnih metrov so namreč osvetljeni z naravno svetlobo le z glavne ulice, pri čemer gre še za manjši del fasade pod arkadami. »Zaradi omejenega dostopa svetlobe smo izvedli natančne študije osvetlitve, na podlagi katerih smo izbrali napreden sistem umetne osvetlitve, ki ustvarja vtis spreminjajoče se dnevne svetlobe, prilagojene različnim delom dneva in letnim časom. Tudi tehnološka izvedba vseh potrebnih inštalacij ni bila enostavna, saj se je bilo treba prilagoditi obstoječemu objektu, kar je narekovalo inovativne rešitve in prilagoditve,« še pojasnjujeta arhitekta.

Foto Miran Kambič

Funkcionalna zasnova tlorisa je sledila logiki prostora. Tako je bil po besedah arhitektov sanitarni blok umeščen v levi krak, saj je tam strop najnižji, v desnem kraku pa je sejna soba, ki jo je mogoče ločiti od drugih pisarn za zagotavljanje zasebnosti in mirnega okolja za sestanke. »Osrednji prostor poslovalnice je s pomočjo velike valovite predelne stene funkcionalno ločen od internega dela s pisarnami. Ta arhitekturni element ne služi zgolj kot fizična ločnica, temveč tudi prispeva k vizualni dinamiki in estetski celovitosti prostora. Kljub temu, da tloris zdaj deluje precej enostavno in naravno, so bile za dosego končne prostorske rešitve potrebne natančne analize in skrbno načrtovane odločitve, s katerimi smo ustvarili uravnoteženost med funkcionalnostjo in estetskim vidikom celotnega interierja,« sta še povedala sogovornika.

Pomanjkanje naravne svetlobe

Največji izziv po njunih besedah je bil, kako v prostoru nepravilnih oblik z malo naravne svetlobe doseči, da se bodo zaposleni in obiskovalci dobro počutili. In to, kot poudarjata, je bilo izhodišče pri vseh odločitvah. »Nepravilne oblike otežujejo ustvarjanje logične organizacije in pretočnosti prostora, vendar smo dosegli, da prostor ne deluje utesnjeno ali kaotično, temveč omogoča naravno in intuitivno gibanje uporabnikov. Pomanjkanje naravne svetlobe prinaša dodatne težave, saj vpliva na splošno počutje in atmosfero prostora. Poleg tehničnih rešitev je pomemben tudi psihološki vidik oblikovanja interierja – kako ustvariti prostor, ki kljub pomanjkljivostim deluje prijetno, vabljivo in sproščujoče,« še pojasnjujeta in dodajata, da sta želela združiti funkcionalne in estetske zahteve projekta ter ustvarili optimalno uporabniško izkušnjo v končnem prostoru. »Koncept interierja banke temelji na odpiranju prostora, pretočnosti, kakovostni osvetljenosti in prijetni atmosferi.«

Rdeča barva za poudarek

In kaj je bil navdih za barve, materiale, opremo? Združiti sta morala elemente, ki predstavljajo identiteto banke, funkcionalnost prostora in avtorski koncept, odgovarjata sogovornika. »Rdeča barva, ki je zaščitni znak banke, je bila smiselno vključena kot poudarek v prostoru. Ta barva prinaša dinamičnost in energijo, hkrati pa vizualno povezuje prostor z blagovno znamko banke. Svetle barve, kot so bela, svetlo siva in svetel les, pa prispevajo k boljši odbojnosti svetlobe in ustvarjanju občutka prostornosti ter svežine. Steklene stene omogočajo vizualno povezanost med različnimi prostorskimi enotami. Belo svetlobno telo v osrednjem delu poslovalnice dodatno ustvarja iluzijo naravne svetlobe,« sta še povedala arhitekta. V interier sta vključila tudi naravne zelene rastline, ki imajo po njunih besedah dvojno funkcijo: ustvarjajo prijetno, sproščeno vzdušje, hkrati pa prostor povezujejo z občutkom narave in zunanjosti.