Najprej se je treba vprašati, katere vrste parketov je smiselno obnavljati. Prav vse, tako masivne kot večslojne, odgovarja Andreja Voglar iz podjetja Vogart in dodaja, da masivni parketi dopuščajo več obnovitvenih postopkov kot večslojni. »Pri večslojnih je zelo pomembna debelina zgornjega sloja plemenitega lesa, saj je od tega odvisno, kolikokrat bomo parket lahko obnovili, obrusili in znova lakirali ali oljili,« še pravi. Običajna debelina tega sloja je štiri milimetre, to po besedah sogovornice omogoča štirikratno obnovo parketa.
Debelina zgornjega sloja lesa tako določa življenjsko dobo parketa in tudi ceno, zato se je dobro o tem pozanimati že pred nakupom. Na trgu je mogoče kupiti visokokakovostne parkete s šestimi milimetri plemenitega lesa, lahko pa meri zgornji sloj le dva ali celo manj kot milimeter. Takšnih furniranih parketov ni mogoče obnavljati oziroma obrusiti, poudarja sogovornica.
Da je treba biti pozoren na debelino zgornjega sloja parketa, opozarja tudi Daniel Kelečevič iz podjetja Parketing in ob tem doda, da tako imenovanih gotovih parketov ni mogoče obnavljati, če so položeni plavajoče. »Prav tako je zelo pomembno, da moramo pred nakupom nekaterih vedeti (čeprav jih je mogoče obnavljati), da jim po brušenju ni več mogoče zagotoviti prvotnega videza. Veliko končnih trendovskih obdelav je mogoče izdelati le tovarniško, preden je parket prilepljen na tla. To velja zlasti za posebne reliefne obdelave, kot so ročno skobljanje, peskanje, ročno starani učinki,« poudarja Andreja Voglar. Po brušenju bo tak parket gladek in naravnega videza, kar pa ni nujno slabo, prej nasprotno. Kakor pravi, si tako brez zamenjave parketa zagotovimo popolnoma nov videz talne obloge. Okusi, želje in trendi se tako ali tako z leti spreminjajo.
Obnova ali zamenjava?
Parket je najplemenitejša in trajna talna obloga. Skoraj vse parkete je mogoče obnoviti, prav tako zamenjati le določene, bolj poškodovane dele. Stari leseni podi so po besedah sogovornice neprecenljive vrednosti, zato je vredno vložiti nekaj truda in denarja, da ohranimo dediščino, če smo že imeli srečo, da smo jo dobili. Na svetovnem trgu so najdražji stari podi, odstranjeni iz starih objektov, ti dosegajo vrtoglave cene, še dodaja.
Obnova parketa je smiselna takrat, ko je površina resnično dotrajana oziroma poškodovana, pravi Jani Curl iz podjetja Alpod. To pomeni, da so na njej udrtine, povsod so vidne praske, sloj laka je odstranjen, parket postaja sivkast in dovzetnejši za umazanijo. Večinoma se ljudje po sogovornikovih izkušnjah za obnovo odločijo takrat, ko otroci odrastejo, da si tla »odpočijejo« od nenehnega tolčenja in padanja topih predmetov. Po njegovih besedah se v Sloveniji parket obnavlja na približno 15 let, to pomeni brušenje in znova lakiranje. Obnavljanje oljenega parketa pa priporočajo na dve leti. »Obnavljati je smiselno dele, ki ne odstopajo od podlage in niso preveč poškodovani ali trhli,« poudarja Daniel Kelečevič. Če sami ne znamo oceniti, v kakšnem stanju je naš parket, naj to stori strokovnjak, se strinjajo vsi sogovorniki. Ta bo presodil, ali ga je smiselno obnoviti ali zamenjati. Po besedah Kelečeviča se pri nas povprečno obnovi med 75 in 85 odstotkov površin, le manjši delež je tako uničen, da obnova ni več mogoča.
In kdaj je tako hudo? Poplava in izliv vode v stanovanju sta najpogostejša vzroka. »Če se parket prepoji z vodo, ga je treba odstraniti, stanovanje osušiti in položiti novega,« odgovarja Voglarjeva. Parket je smiselno zamenja ti tudi takrat, ko ni mogoče zagotoviti zadovoljive obnove. Po besedah Voglarjeve je na primer pri starem in izsušenem klasičnem bukovem parketu nemogoče obnoviti fuge. Vsak poseg je kratkoročen, dolgoročne rešitve ni, edina rešitev bi bila zagotovitev idealnih klimatskih razmer, kar pa v vsakdanjem življenju ni mogoče. Drugi pogost razlog za zamenjavo parketa je po njenih besedah prestavitev sten in predelava prostorov v starih stanovanjih.
»Ko se odločimo za zamenjavo, se je priporočljivo posvetovati s strokovnjakom, ali je smiselno stari parket odstraniti ali lahko ostane kot podlaga za novega. Če nam višina stropa v stanovanju dopušča in če je stari parket razmeroma dobro ohranjen, je vsekakor smiselno novega položiti čez starega,« pojasnjuje Voglarjeva. Tako prihranimo stroške odstranitve parketa in sanacije estrihov, pridobimo pa dodatno zvočno in toplotno izolacijo.
Postopek obnove
Postopek obnove parketa je po besedah sogovornikov skoraj enak za vse vrste lesa, razlikuje se le glede na poškodbe, dotrajanost in podobno. Po besedah Daniela Kelečeviča strokovnjak najprej oceni, katere dele parketa je treba zamenjati z novim. »Posamezne deščice, ki odstopijo od podlage, se znova prilepi oziroma zamenja. Parketar nato odbrusi vrhnjo zaščitno plast laka, pri tem postopku se odstranijo tudi površinske poškodbe, kot so zareze, udarnine, sledi visokih pet. Če so poškodbe preveč obsežne, da bi jih lahko odstranili z brušenjem, jih je treba popraviti pred lakiranjem. Parketne reže in fuge, ki so nastale kot posledica dolgoletne uporabe in klimatskih razmer, pokitamo in zakrijemo z uporabo lesnega prahu. Nato se parket večkrat lakira, najprej s temeljnim lakom, nato s končnim,« pojasnjuje sogovornik. Pri obnovi parketa navadno zamenjajo tudi obstenske letvice. Po lakiranju parketa ne obremenjujemo z intenzivno uporabo, preprogami in čiščenjem, saj lak doseže svojo kemijsko in fizikalno trdnost po sedmih do desetih dneh.
Laminata ne obnavljamo
Obnova površine laminatne obloge ni mogoča, saj je po besedah Daniela Kelečeviča zgornji del laminata v resnici tiskovina. Vrhnji sloj je sestavljen iz folije, na katero je natisnjen vzorec, prilepljena pa je na ploščo. Pri visokokakovostnih laminatih je sicer s posebnimi specialnimi voski mogoče popraviti manjše poškodbe, lahko se tudi zamenja kakšna deska. A ko je laminat obrabljen in poškodovan, ga je treba nadomestiti z novim.
Vzdrževanje parketa
Vzdrževanje in obnova parketa sta zlasti odvisna od površinske zaščite. Če je parket oljen, ga po besedah Voglarjeve že z rednim tedenskim čiščenjem tudi negujemo, če seveda uporabljamo prava in priporočena čistila. »Parket kakšno leto po polaganju znova naoljimo, naslednja vzdrževalna oljenja pa so odvisna od kakovosti olja, ki ga uporabljamo, « še pojasnjuje sogovornica. Olja osnovne kakovosti je treba po njenih besedah obnavljati na šest do 12 mesecev, kakovostnejša pa na tri do pet let. »Pomembno je, da obnovitveno oljenje opravimo, preden so tla popolnoma obrabljena in ostanejo brez zaščitenega sloja, saj takšnemu parketu zelo težko povrnemo prvotni videz,« pojasnjuje Voglarjeva. Mesta, kjer je obraba večja, na primer pod stoli ali pri vratih, pogosteje osvežimo in dodatno zavarujemo s posebej za to namenjenimi voski. Poškodbe na parketu popravimo s posebnimi barvnimi kiti ali voski. Vsa ta vzdrževalna opravila lahko po besedah sogovornice opravimo sami. Občasno, vsakih nekaj let, lahko oljeni parket prepustimo strokovnjaku, da ga strojno očisti, naolji in spolira. Vsakodnevno čiščenje in vzdrževanje je potem lažje.
Lakirane parkete čistimo s posebnimi njim namenjenimi čistili, občasno jih lahko premažemo tudi z negovalnim premazom. Lakirani parket je po besedah Voglarjeve treba obnoviti, ko je zgornji zaščitni sloj laka že obrabljen in ne zagotavlja več optimalne zaščite lesa, pa tudi na pogled takrat ni več najlepši. V bolj obremenjenih prostorih je to po približno 15 letih, v manj obremenjenih, kot so spalnice, pa tudi po 20 ali več letih. Najbolje je, pravi Voglarjeva, da takrat prebrusimo in polakiramo tla po celotnem stanovanju. Nemogoče je namreč zagotoviti, da se pri delnem lakiranju ne bi poznali prehodi.
Obnovo lakiranih parketov je po mnenju vseh sogovornikov najbolje zaupati mojstru. Za brušenje parketa namreč potrebujemo kakovostne brusilne stroje, za lakiranje pa veliko prakse in znanja.