Kopalnice: Sprehod po materialih

Kopalnica je običajno razdeljena na posamezne površine, ki so lahko različno obdelane. Ponavadi gre za stene v kombinaciji keramike in proti vlagi odpornih stenskih barv, v zadnjem času so priljubljene tudi tapete. Z vseh strani z enako keramiko obložen prostor namreč deluje utesnjujoče. Izbor keramičnih ploščic je stvar okusa vsakega posameznika. Ravnamo se lahko po trenut­nih mod­nih zapovedih, hkrati pa je pomembno, da upoštevamo značilnosti prostora. Tako bo na primer majhna kopalnica z vertikalnim dekorjem in večbarvno keramiko v pasovih delovala razdrobljeno. Če prostor ne bo v celoti obložen s keramičnimi ploščicami, je pomembno, da so elementi, ob katerih je steno treba zaščititi s keramiko, skupaj in ne vsak na svojem koncu.

PREBERITE ŠE: KOPALNICE - ERGONOMIJA V TREH KORAKIH

Keramične ploščice in stenske barve

Ponudba keramike je zelo široka, saj so modne oziroma v uporabi tako zelo velike keramične ploščice kot majhne v obliki mozaikov, potem je tu še pisana keramika, ki se zgleduje po tradicionalnih vzorcih, minimalistična bela in siva, keramične ploš­čice s teksturo. Smernice zdaj narekujejo ploščice velikih formatov (z merami celo do 320 x 160 cm) v imitaciji marmorja, betona in teraca. Med trendovskimi oblikami so tudi tako imenovane subway ali metro keramične ploščice. Te so manjših mer, pravokotne, značilne pa so za podzem­ne železniške postaje, po katerih so dobile ime.

Keramične ploščice, ki so stalnica med oblogami za stene in tla, se razlikujejo po dimenzijah, barvah, vzorcih, površinski obdelavi in ceni. Slednja je zlasti odvisna od materiala, iz katerega so izdelane. Ob tem ne bi smeli zanemariti kakovosti izdelave, ugleda proizvajalca, dizajna in takšnih detajlov, kot so lasersko obdelani robovi.

Na kakovost keramičnih ploščic vpliva njihova sestava. Lahko so izdelane iz bele mase, imenovane kaolin, lahko pa tudi iz zmesi, ki vsebuje več gline. Prva sestava je značilna za keramiko češkega izvora, druga za italijansko in špansko. Pri obeh je kakovost odvisna od žganja keramike, to je od proizvodne tehnologije. Obstajajo štirje načini žganja: mono­žganje, dvojno žganje, monoporozno žganje in hitro dvojno žganje. Monožganje, pri katerem gre za enkratno žganje pri zelo visoki temperaturi, se v glavnem uporablja za talne ploščice. Stenske izdelujejo tako, da iz mase najprej spečejo »kolač«, in sicer na zelo visoki temperaturi, s čimer zagotovijo kakovost. Ko se ohladi, nanj nanesejo glazuro, nato pa še enkrat žgejo (dvojno žganje), tokrat pri nižji temperaturi, da glazura dobi sijaj. Za manj obremenjene prostore so primerne ploščice, ki so izdelane s postopkom t. i. monoporoznega žganja, kar pomeni, da hkrati pečejo kolač in glazuro na zmerni temperaturi. Njihova glazura nima tako visokega sijaja. Kot kompromis med ceno in kakovostjo nekateri proizvajalci ponujajo ploščice, izdelane po tehnologiji dvojnega hitrega žganja.

O kakovosti keramičnih ploščic se prepričamo po oznakah na njih. Stopnja obrabe pohodne površine oziroma obraba je označena z oznako PEI od 1 do 5. Za stanovanja zadostujejo stopnje od 1 do 4. Odpornost proti krušenju oziroma trdnost ploščic je označena z MOHS od 1 do 9. Številka 7 pomeni že zelo kakovostne ploščice za notran­je prostore doma. Talne ploščice so navadno trše od stenskih, poleg tega naj ne bi bile preveč gladke. Reže med ploščicami je treba vedno zapolniti s fugirno maso, tudi če polagamo na stik in so reže široke manj kot milimeter – če tega ne storimo, vanje prodira voda, zato se bosta v njih nabirali tudi umazanija in plesen.

Stene v kopalnici lahko prepleskamo. Izbrati je treba barvo, primerno za vlažne prostore. Na splošno se zdaj uporabljajo disperzijske barve na vodni osnovi, pri katerih je vezivo razpršeno v vodi. Količina in vrsta veziva določata elastičnost, oprijem, odpornost proti obrabi in čistilom ter intenzivnost barvnih odtenkov. Posebni vrsti veziva, ki ju lahko vsebujejo disperzijske barve, sta lateks in akril. Takšne so dobra izbira za najbolj obremenjene površine, saj jih lahko čistimo z neabrazivnimi gospodinjskimi čistili. Barve z lateksom izdelujejo v mat, polmat in sijajni izvedbi, priporočajo pa jih ravno za kopalnice.

Tapete

S tapetami dobijo prostori drugačen značaj. Zdaj v kopalnicah niso več tabu, a treba je izbrati takšne, ki so namenjene za uporabo v mokrih prostorih. Njihova prednost je izvedba dekorirane površine v enem kosu in brez fug. Mere tapete že ob naročilu prilagodimo površini, položi pa se po predpisanem postopku, da ohrani lastnosti, potrebne v mokrih prostorih. In kakšne lahko izberete? Ponudba je pestra. Od nevpadljivih, ki so le teksturirane, do takšnih z velikimi cvetličnimi in grafičnimi vzorci, motivi dreves in listja kot iz tropskega gozda, pa vse do betonskega videza.

Les po tleh in na omaricah

Uporaba lesa v kopalnicah ni nova. Na omaricah in pultih je že od nekdaj, kot talno oblogo pa ga uporabljamo zadnji dve desetletji. Tudi na tem področju je ponudba široka. In kaj bi morali vedeti, preden se odločimo za les v kopalnici? Najprej, da gre za naravni material, ki je živ in nenehno v gibanju. To pomeni, da se bodo pojavljale manjše reže na stiku deščic, ki so posledica naravnega krčenja in raztezanja lesa v različnih obdobjih letnih časov. Pozimi, v času kurilne sezone, se zaradi premajhne vlage v prostorih deščice krčijo, poleti se ob povečani relativni zračni vlagi raztezajo. Upoštevati je treba tudi, da je kopalnica specifičen prostor, kjer imamo ves čas opraviti z vodo, zato nas morebitna dimenzijska odstopanja posameznih deščic ne smejo motiti in jih moramo jemati za samoumevne.

Za talno oblogo v kopalnici so primerne nekatere tropske vrste lesa, ki so zaradi velike vsebnosti olj zelo odporne proti vlagi. Najpogosteje je to tikov les, navtični tik, ki ga že stoletja uporabljajo tudi za izdelavo ladijskih palub in je odporen proti vlagi. Na voljo pa so tudi druge vrste (na primer les cedre, breze, hrasta ali češnje), le posebno obdelavo potrebujejo.

Pomembno je, da morebitne vode na tleh ne pustimo stati dalj časa in ji ne omogočimo, da bi prodrla v podlago ter povzročila gibanje lesa. Tla sproti brišemo in jih ohran­jamo suha. Predvsem pa je zelo pomembno, da parket v kopalnici položimo z lepili, ki so odporna proti vlagi.

Med materiali, ki jih lahko uporabimo v kopalnici, so še naravni in dekorativni kamen, kerrock in corian, marmor. Ti se uporabljajo za stenske obloge in pulte, pa tudi izdelavo umivalnikov. Med alternativami so še kompozitne plošče, brušeni teraco, dekorativni cement. Sodobne kompozite (najbolj znan je kerrock) je mogoče obdelovati v različne oblike, gre pa za trd in proti kemikalijam odporen material, ki je na voljo v široki paleti barv.