Preureditev stare kopalnice in tudi zasnova nove je zahteven poseg, ki se ga lotimo redko, a takrat naj bi bilo to premišljeno, z dobrim načrtom in s pomočjo arhitekta ali svetovalca. »Strankam, ki se lotijo načrtovanja ali prenove kopalnice, predlagamo, da to storijo v petih korakih. Najprej naj izmerijo in skicirajo prostor (tloris, višina, položaj oken), nato naj napišejo seznam elementov, ki jih želijo imeti v kopalnici. V naslednjem koraku naj razmislijo o proračunu, ki ga lahko namenijo za opremo oziroma prenovo. Nato naj na spletu ali v revijah poiščejo tri do pet kopalnic, ki jim estetsko ustrezajo, bodisi zaradi barv, elementov bodisi zaradi samega občutka, ki jim ga dajejo. Zadnji korak je najpomembnejši – poiščejo naj strokovnjaka za kopalnice, ki jim bo pomagal pri načrtovanju. Za to lahko najamejo arhitekta ali poiščejo nasvet v salonu kopalniške opreme. Kar nekaj salonov ponuja svojim strankam arhitekturno svetovanje pri načrtovanju kopalnice,« poudarja Špela Rozman.

Po njenih besedah sta vsaka kopalnica in njen uporabnik zgodba zase. »Zato je individualni pristop tisto, kar zagotovi, da je kopalnica funkcionalno in estetsko dovršena, da so elementi primerne velikosti in se dopolnjujejo. Pri nas menimo, da si vsakdo zasluži lepo kopalnico – ne glede na njeno velikost ali proračun,« pravi sogovornica.

In kaj potrebuje kopalnica, da postane prijeten prostor ne glede na velikost? »Da je funkcionalna, mora biti pravilno zasnovana: potrebuje primerno razporeditev elementov glede na prostor, primerno osvet­litev in primeren izbor keramike. Ker ima vsaka kopalnica svojega uporabnika, mora biti izbrana oprema pisana njemu na kožo, elementi in keramika pa morajo ustrezati barvni paleti, ki mu je všeč,« odgovarja Rozmanova.

PREBERITE ŠE: Kopalnica, ki spominja na dnevno sobo

Pravilna razporeditev sanitarne keramike

Pri razporejanju sanitarne opreme moramo paziti zlasti na primerne odmike med elementi, opozarja sogovornica. Za straniščno školjko tako predvidimo od 70 do 90 cm širine, za straniščno školjko in bide pa od 120 do 150 cm širine. Če je le mogoče, straniščno školjko in pisoar postavimo tako, da ni­sta vidna takoj, ko odpremo vrata. »Kabina za prhanje naj bo široka od 80 do 90 cm in globoka glede na prostor (od 80 do 140 cm ali več), ponavadi jo umestimo v kot, kjer ni oken. Pod okno lahko postavimo kad, in če je prostor dovolj velik, je lahko prostostoječa. Za manjši prostor priporočamo vgradno. Električni radiator odmaknemo od virov vode (nikakor ne poleg prhe ali kadi). Kopalniški blok (omarico in umivalnik) poskušamo postaviti tako, da v ogledalu ne odseva okno oziroma da je to osrednji element, ki ga vidimo, ko vstopimo,« še pojas­njuje Rozmanova in poudarja, da je treba paziti na globino in širino elementov. Če je prostor preozek, svetuje, je bolje uporabiti kompaktno straniščno školjko (globine 50 ali 45 cm) oziroma ožji ali manj globok umivalnik. Višino je treba prilagoditi uporabnikom. Zgornji rob umivalnika je ponavadi na višini 85 ali 90 cm, za višje stranke pa jih namestijo tudi na višino 95 cm. Enako je s prho, pravi. Velja pravilo, da je postavljena najmanj 15 cm više od najvišjega uporabnika. To pri ljudeh povprečne rasti pomeni višino 210 cm, pri visokih pa tudi do 240 cm.

»Pri razporeditvi kopalniških elementov je pomembno upoštevati položaj odtokov, še posebno če gre za prenovo, saj se včasih kljub novi optimalni razporeditvi straniščne školjke ne da prestaviti na drugo stran. Včasih je treba upoštevati tudi druge omejitve, kot so poševen strop v mansardi, položaj oken, to, da ni mogoča vgradnja stenskega kotlička, in podobno,« pravi sogovornica.

Se raje prhate ali kopate?

Večina ljudi, ki urejajo ali prenavljajo kopalnico, se sooči z vprašanjem, ali je smiselno vanjo umestiti kad ali prho. »Po izkušnjah se stranke delijo na ljubitelje prhanja in ljubitelje namakanja v kadi. Če so v družini oboji, pač vgradijo oboje, prho in kad. Včasih kad umestimo v otroško kopalnico, ker se otroci raje kopajo, v kopalnico staršev pa prho, saj pravijo, da za razvajanje v kadi nimajo (več) časa. Tako imajo v hiši oboje,« odgovarja Rozmanova in dodaja, da velja pravilo, da za manjšo kopalnico izberemo prho, za večjo pa lahko tudi oboje. Kadar ni prostora za kad, se je po njenem mnenju bolje odločiti za večjo prho, poskušajo pa se izogniti prhanju v kadi. »Če je stranka ljubiteljica kadi, a ima manjšo kopalnico, včasih prilagodimo tudi to pravilo,« je še povedala.

Tri vrste osvetlitve

V kopalnici je zelo pomembna osvetlitev. Po besedah sogovornice bi jo morali sestavljati trije tipi osvetlitve: primarna, ambientalna in osvetlitev pri ogledalu. Primarna poskrbi, da je prostor svetel tudi takrat, ko je zunaj tema. V kopalnici brez okna je dobra primarna osvetlitev nujna, saj je nikoli ne uporabljamo brez luči. »Med primarno osvetlitev spadajo stropne luči, ki imajo zaščito proti vlagi in prahu z oznako IP44 in so dovolj močne ali pa jih je količinsko dovolj, da dobro osvetlijo prostor zlasti takrat, ko ga čistimo. Če znižamo strop, lahko uporabimo tudi vgradna svetila,« pojasnjuje Rozmanova.

S svetili za ambientalno osvetlitev ustvarimo prijetno vzdušje. Za to so primerni LED-trakovi, ki se lahko vgradijo v niše, pod omarice, pod WC za učinek lebdenja, luči, ki osvetlijo 3D-stenski okras, ali luči, ki so vgrajene v elemente, na primer v stikalo, da jih vidimo v poltemi, v držala za brisače, v ročke za prhanje, da svetijo med prhanjem in podobno. Pozabiti pa ne smemo niti na osvetlitev pri ogledalu, ki jo potrebujemo za vsakodnevno ličenje ali britje. Ponavadi je vgrajena ob straneh ogledala.

Pri zasnovi osvetlitve je pomembna tudi toplota svetlobe. Kakor svetuje Rozmanova, primerno toploto svetlobe izberemo glede na učinek, ki ga želimo doseči, in barvno paleto keramike – to je običajno topla svetloba (2700 K) ali hladna svetloba (4000 K).

»Čeprav svetlobne elemente praviloma prižigamo s stikalom pred kopalnico, ima danes mnogo elementov vgrajene senzorje na dotik, s katerimi prižigamo in ugašamo luči. Nekateri proizvajalci omogočajo tudi povezavo elementov in njihovega prižiganja v sistem pametne hiše – z nadzorom prek mobilnega telefona,« še omeni sogovornica.

PREBERITE ŠE: Kopalnice: Majhne, a z vsem, kar imajo velike

Pri prenovi kopalnice se ne učite na napakah

Znan rek pravi, da se učimo na napakah, a ta praksa v kopalnici niti ni najboljša niti najcenejša. Napake lahko naredimo tako pri načrtovanju kot izvedbi. »Pri načrtovanju gre najpogosteje za premajhne odmike opreme oziroma njihovo neprimerno velikost, nefunkcionalno razporeditev, na primer preveliko prostostoječo kad ali premajhno prho,« opozarja Rozmanova. Pri izvedbi pa, kot opaža, stranke včasih pozabijo na pomen dobrega izvajalca in izbor boljše fugirne mase in silikona. »Strošek boljšega izvajalca ali veznega materiala je glede na celoten strošek prenove tako majhen, da se na dolgi rok varčevanje pri kakovosti ne izplača.«

Pri prenovi kopalnice bi po njenih besedah morali imeti v mislih, da jo bomo uporabljali vsaj 20 ali celo 30 let. To je namreč povprečna starost slovenske kopalnice. Zato mora biti funkcionalna in kakovostna. »Za vgradne elemente izberite priznane pro­izvajalce z garancijo in servisom v Sloveniji, v specializiranih salonih izberite keramiko, ki vam je všeč – ne zadovoljite se z ostanki iz zaloge, ker se vam pač zelo mudi. Na trgu je veliko proizvajalcev v različnih cenovnih razredih, zato se zagotovo najde keramika in oprema za vsak žep,« še pravi sogovornica.