Kuhinje in gospodinjski aparati: Lupinica, v kateri se čuti toplina

Kuhinja je srce doma, pravijo, in to zagotovo velja za kuhinjo naše tokratne gostiteljice. Topla, domačna in vedno diši po okusni hrani. Kakor pravi Andreja Virk Žerdin, se vsa družina zelo rada zadržuje v njej, tu se družijo, seveda se tu tudi dobro in veliko kuha, saj so vsi po vrsti gurmani. Večina stvari se dogaja tukaj, okrog štedilnika in jedilne mize, za katero se ob koncih tedna na kosilu ali večerji zbere tudi petnajst ljudi. Kuhalnico največkrat drži v rokah prav gostiteljica, saj je ona glavna kuharica v družini. »Zelo rada kuham, rada tudi eksperimentiram, preskušam nove recepte in brskam po kuharskih knjigah,« pripoveduje. V zimskih mesecih je bila pri njih hit škotska slana ovsena pita. Pripravila jo je po receptu iz škotske kuharske knjige, ki so jo pred leti prinesli s potovanja po tistih delih Evrope. »Prav osvojila nas je,« dodaja Andreja Virk Žerdin. Kaj pa je tako posebnega pri tej piti? »Preprosta je za pripravo,« odgovarja, »in tudi zanimivega okusa, narejena je namreč iz ovsenih kosmičev, sira, jajc in krompirja.« Zdaj, ko prihajajo toplejši meseci, bodo na njihovem jedilniku pogosteje jedi sredozemske kuhinje, ker so sestavine dobre, zdrave in lahke, pogosto pa kar sveže z domačega vrta. To velja tudi za začimbe, ki so bistveni del jedi. »Brez začimb pri nas ne gre, predvsem jih mora biti veliko, vedno polna polica. Kuhanje se mi zdi zanimivo, če imam široko paleto začimb, s katerimi lahko preproste stvari začinim vedno malo drugače in nastane nov okus,« pravi gostiteljica. In dodaja, da zelo veliko uporablja rožmarin, zlasti v poletnem času, pa baziliko, timijan, kari, čili, drobnjak … Poleti je eno glavnih zelišč v njeni kuhinji tudi osvežilna limonina melisa. Poleg začimb in zelišč pa je še ena sestavina, brez katere si njena družina ne predstavlja testenin, ki so vsaj enkrat na teden na njihovem jedilniku, to je parmezan.

Pravo kulinarično doživetje je bilo potovanje po Bretanji pred nekaj leti. Pa ne zato, ker bi tako dobro jedli v restavracijah. Spomin na pravljično deželo, kakor ji pravi Andreja, je povezan s tržnicami v vsakem še tako majhnem kraju, kjer so kupovali lepo in okusno zelenjavo in si potem sami pripravljali raznovrstne jedi.

Recepti oziroma hrana so tudi del zgodb iz otroških knjig, katerih avtorica je naša gostiteljica, prva Teta Ančka – Zgodbe, začinjene z recepti iz škratje knjige je izšla pred kratkim, druga, z naslovom Teta Ančka – O takšnih in drugačnih zoprnežih z recepti za tolažbo, pa še nastaja. Glavna junaka teta Ančka in Jurček se veliko pogovarjata o hrani, pojasnjuje Andreja Virk Žerdin, in na koncu vsake zgodbe so recepti jedi, ki sta jih jedla. Recepti so preprosti, nekatere lahko pripravijo otroci sami, druge pod nadzorom staršev. Od kod ideja za združitev receptov in zgodb? »Od nekdaj mi je bilo v literaturi všeč, da so bili v njej tudi recepti, kot recimo v knjigah J. M. Simmla,« odgovarja gostiteljica.

Kuhinja po meri

Za dobro kuhanje in prehranjevanje je pomembna tudi oprema kuhinje. Pri naši gostiteljici je nastala v hiši staršev, izdelana pa je bila po meri in kar po njenih zamislih. Natančno je vedela, kakšno si želi, pripoveduje. Celo k mizarju je šla zamešat pravi odtenek zelene, v katero so zdaj odete kuhinjske omarice, v smehu pripoveduje. Najprej so v njihovi kuhinji nastale rumene stene, ki jo delajo toplo, sončno tudi v tako turobnih in deževnih dneh, kot je bil ob našem obisku. Rumena, še pove Andreja, sodi k dobri hrani. Že od nekdaj ji je blizu topel rustikalni slog. »Moderni dizajni se mi zdijo zelo lepi, rada grem kdaj v kakšno stanovanje, ki je opremljeno moderno, minimalistično, a življenja v takšnem si ne predstavljam. Dom je zatočišče, lupinica, kjer se mora čutiti toplina, zato imamo tudi drugod po stanovanju veliko barv,« še pravi.

Svojevrstno domačnost izžareva njihova kuhinja tudi zaradi predmetov in spominkov, ki jih prinašajo s potovanj. Kotiček nad jedilno mizo zapolnjujeta recimo keramični ploščici, ki so ju prinesli iz Nizozemske in sta gostiteljici zelo pri srcu. Kakor pravi, so to detajli, ki prebudijo lepe in dragocene spomine. »Včasih, ko sem slabe volje, sedem v kuhinjo in se ob pogledu na katerega od njih spomnim, kako lepo smo se imeli, pa je takoj bolje,« dodaja gostiteljica.

Dragocen kos je tudi omarica, stara približno sto let, ki jo je dobila od strica. Dolgo si jo je pri njem ogledovala in hodila okrog nje kot mačka okrog vrele kaše, pripoveduje, dokler mu ni povedala, da bi jo pravzaprav zelo rada imela v svoji kuhinji. Doma so jo očistili in prebarvali, zdaj pa jo uporabljajo za shranjevanje posode. In kakor pravi, če bi kuhinjo preurejala, bi jo zgradila okrog te omarice in seveda s toplimi barvami, kot so rdeča, rumena, oranžna.

Dober štedilnik in lončena posoda

V kuhinji je pomembna funkcionalna razporeditev aparatov in delovne površine. Po letih uporabe, ugotavlja gostiteljica, je ta povsem dobra, le prostora ji včasih primanjkuje. A tudi če bi bila ogromna, bi sčasoma postala premajhna. Zlasti je premajhen štedilnik, pravi, in to je edina »napaka« te kuhinje. Dober štedilnik je po njenem mnenju eden od pomembnejših kosov opreme. Pred leti je uporabljala plinskega, zdaj steklokeramičnega, njen sanjski pa je velik starinski z veliko ploščo, a za takšnega nimajo prostora.

Poleg štedilnika, pečice in pomivalnega stroja sta v njihovi kuhinji nepogrešljiva še opekač za kruhke in grelnik za vodo. Pri njih se popije veliko čaja, pravi Andreja, v električnem grelniku pa se voda segreje zelo hitro in tudi otroci ga lahko sami uporabljajo. Kaj pa kakšen ne preveč uporaben aparat, ki je ostal v omari? Cvrtnik, prizna Andreja, saj zelo redko cvrejo.

Zato pa je toliko bolj uporabna lončena posoda, v kateri kuha naša gostiteljica, okus hrane iz nje je čisto drugačen kot iz kakšne moderne posode, pravi. Priporoča tudi litoželezno posodo, ki je prav tako dobra, nikakor pa se ne obrestuje varčevanje pri nakupu posode.

Kjer se dobro kuha, je umazanih tudi veliko loncev. Kdo pa je odgovoren za pospravljanje? »Ponavadi kar jaz, tudi to je moje področje. Malo pospravim že med kuhanjem, preostalo pa po obroku,« odgovarja. Za v zadnjem času priljubljeno druženje pri kuhanju je pri njih kar premalo prostora, zato največkrat sama kuha, otroci pridejo in posedijo ob jedilni mizi ter poklepetajo z mamo.

Tako kot s pospravljanjem tudi s čistili ne pretiravajo. Uporabljajo le najnujnejše, kot so tablete za pomivalni stroj, sredstvo za odstranjevanje mastnih madežev in kakšen detergent za posodo, drugo opravita voda in krpa.

Delo in dom, 7. april 2010