
Ko se s psom v toplejšem delu leta vrnemo s sprehoda po travnikih, gozdovih ali parkih, je prva skrb lastnikov pogosto: ali ima kakšnega klopa? In ali lahko ta klop ogrozi tudi mene?
Odgovor je: da, klop se lahko iz psa prenese tudi na človeka. Vendar ne gre za neposreden preskok s pasje kože na človeško, saj klopi ne skačejo, temveč čakajo v okolici in se oprimejo gostitelja, ko se za to ponudi priložnost. To v praksi pomeni, da lahko pes v svojem kožuhu pripelje klopa v stanovanje, kjer ta odpade in se nato prisesa na človeka.
Ko se klop enkrat prisesa na psa, tam ostane nekaj dni, običajno od 3 do 7, oziroma dokler se ne napije krvi. Nato odpade in išče novo mesto za nadaljnji razvoj ali hranjenje. Če pes na primer počiva na kavču, postelji ali preprogi, lahko klop ostane v tem okolju in se kasneje oprime človeka, ki pride v stik z njim.
Zaradi tega obstaja tveganje, da klop, ki ga je pes prinesel domov, kasneje povzroči ugriz tudi pri človeku. Ta posredni prenos je sicer manj pogost kot neposreden stik človeka s klopi v naravi, a je vseeno možen.
Klopi niso nevarni zgolj zaradi ugriza, temveč predvsem zato, ker lahko prenašajo resne bolezni. Pri ljudeh je najpogostejša Lymska borelioza, ki jo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi, pa tudi klopni meningoencefalitis in druge okužbe. Pri psih pa so nevarne bolezni, kot so anaplazmoza, babezioza in erlihioza.
Pomembno je poudariti, da okužba pri psu ni pogoj za to, da klop ogroža človeka – če je klop okužen, lahko ne glede na psa prenese bolezen na človeka pri naslednjem ugrizu.
Zaščita mora biti dvosmerna – za psa in za lastnika:
Za psa:
Za človeka:
Klopa je treba odstraniti čim prej – najbolje s pinceto, čim bližje koži. Pomembno je, da ga ne zmečkamo ali mažemo z olji, saj to povečuje možnost prenosa patogenov. Po odstranitvi mesto razkužimo in ga nekaj dni opazujemo.
Če se po ugrizu pojavijo simptomi, kot so rdeč kolobar okoli mesta ugriza, vročina, utrujenost ali bolečine v mišicah, se čim prej posvetujte z zdravnikom oz. veterinarjem.