Kar 600 kvadratnih metrov meri stavba, ki je v lasti družine že več generacij. Zgrajena je bila leta 1902, razprostira se v treh nadstropjih in ima veliko teraso na strehi ter vrt, kjer se lastniki lahko ohladijo v vročih poletnih mesecih. Hiša je bila doslej že trikrat prenovljena. Najnovejši projekt prenove, ki so se ga lotili v studiu za notranje oblikovanje Veronice Mimoun, je obsegal rušenje notranjih predelnih sten, s katerim so preoblikovali nekdanje prostore in ustvarili funkcionalne ambiente, ki pa niso izgubili duha in pečata preteklosti. Zunanjo podobo hiše so v celoti ohranili.
Prvo nadstropje je namenjeno družabnim prostorom: jedilnici, ki je z velikimi okni usmerjena proti vrtu, kuhinji s polotokom in prostorom za prigrizke ter televizijski sobi.
Dizajnersko stopnišče vodi v zgornja nadstropja, ki so namenjena bolj zasebnim in intimnim prostorom. Tam so glavna spalnica z garderobno omaro in lastno kopalnico, spalnica za goste in otroške sobe. Stopnišče pa vodi še naprej v tretje nadstropje, kjer je čudovita kar sto kvadratnih metrov velika terasa. Nanjo so umestili vrtno jedilno mizo in žar.
Ob hiši je tudi vrt, ki je oblikovan tako, da je na njem več različnih prostorov za uživanje, vključno z dnevnim prostorom in zunanjo jedilnico. Ob hiši je še prizidek v velikosti 35 kvadratnih metrov, v katerem so uredili garsonjero s kopalnico.
Veliko pohištva je izdelanega po meri, nekatero so oblikovali v biroju arhitekte Veronice Mimoun, na primer kuhinjsko pohištvo, knjižno omaro iz hrastovega lesa, pa tudi kovinsko ograjo na stopnišču. Kopalnice, ki so jih opremili v podjetju Ritmonio, so zasnovane brezčasno in elegantno ter z najsodobnejšo zeleno tehnologijo, kar zagotavlja visoko zmogljivost in hkrati prihranke pri porabi energije in vode.
Po celotni hiši je vgrajen nizkoemisijski sistem talnega ogrevanja. Za talne obloge so izbrali naraven hrastov parket in porcelaneste ploščice. Na sploh so uporabljeni materiali naravni, barvna shema pa dokaj umirjena, poživlja jo le nekaj živahnejših poudarkov.