Osrednji bivalni prostor: Trije domači primeri

!!galerija!!

Nekoč ločene dnevne sobe so zdaj povezane s kuhinjo in jedilnico ter teraso, ki je nekakšen zunanji podaljšek, dnevna soba na prostem. V novogradnjah tlorisi predvidevajo velik odprt bivalni prostor, v starejših gradnjah pa so ti deli ločeni. Zdaj lastniki ob prenovi rušijo stene med njimi in jih povezujejo, a ob tem je treba temeljito premisliti o novi zasnovi ali prepustiti arhitektom, da bodo iz prostora izvlekli kar se da največ.

Središče dogajanja bivalnega prostora je postala kuhinja s kuhinjskim otokom, ki omogoča druženje ob hrani. Na splošno je sodobno pohištvo oblikovano večnamensko, meje med opremo za dnevno sobo in kuhinjo so zabrisane. Iz istega pohištvenega sistema lahko sestavimo kuhinjo in dnevno sobo.

Poseben poudarek je tudi na osvetlitvi, saj se prostor uporablja podnevi in ponoči. Zato potrebujemo funkcionalno in ambientalno osvetlitev. Ne glede na velikost bivalnega prostora je pomembno, da je dobro zasnovan in prijeten za bivanje.

Biro Gaber Jovanovič. FOTO: Mateja Jordovič Potočnik Foto:

V stanovanju iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja sta bili pred prenovo dnevna soba in kuhinja, kot v mnogih podobnih, ločeni. Stanovanje, ki je bilo namenjeno mlademu paru z aktivnim tempom življenja, je potrebovalo temeljito prenovo in prilagoditev novemu načinu bivanja. Arhitekti iz biroja Gaber Jovanovič (Petra Gaber Jovanovič, Sašo Jovanovič, Katja Božič in Maja Mihajlovič) so pri snovanju sodobnega interierja izkoristili veliko naravne svetlobe in lepe razglede. Ureditev sledi konceptu sodobnega življenja s poudarkom na dnevnem bivalnem prostoru, z ločeno spalno enoto z garderobo, delovno sobo in kopalnico.

Nekoč ločeni kuhinja in dnevna soba sta zdaj združeni v sodobnem odprtem bivalnem prostoru, ki omogoča druženje, povezovanje in sobivanje pri različnih dnevnih aktivnostih. Kuhinja je zasnovana v dveh funkcionalnih sklopih: eden je namenjen shranjevanju, drugi pripravi hrane in kuhanju. Bivalni prostor omogoča koncepte sedenja na različnih višinah: na zofi na višini 35 cm, na stolih ob jedilni mizi na 45 cm in na barskih stolih na 65 cm. To daje bivanju posebno udobje in omogoča dobro počutje.

Arhitektka Nina Štajner. FOTO: Anže Vrabl Foto:

Staro meščansko stanovanje, ki leži v večstanovanjski stavbi pod grajskim hribom, zgrajeni že v srednjem veku, ima poseben čar samo po sebi. Z obokanimi stropi, štukaturami in starinskim parketom je bilo še pred prenovo čudovit okvir za novo podobo, s katero je arhitektka Nina Štajner v dom mlade družine vnesla pridih urbanosti in glamurja. Kot pravi, so najbolj drzno rešitev uporabili prav v dnevnem prostoru, kjer so celotno steno prekrili z antičnimi ogledali. »Ta odbijajo svetlobo in vizualno povečajo prostor, v kombinaciji z dramatičnim lestencem pa dnevna soba spominja na pravo plesno dvorano,« pojasnjuje Štajnerjeva, ki se je skupaj z naročnico lotila postopka staranja ogledal kar po navodilih s spleta. Dnevna soba je sicer ločena od kuhinje z jedilnico, vendar je vmes le prehod brez vrat, tako da sta prostora povezana in prehodna.

Biro Habitare. FOTO: Miran Kambič Foto:

Prenova vrstne hiše, pod katero se je podpisala projektantka notranje opreme Lidija Rutar iz biroja Habitare, je obsegala tudi spremembo tlorisa osrednjega bivalnega dela v pritličju. Zamenjali so namreč kuhinjo in dnevno sobo, tako da je kakovostnejši del pritličja, kjer je veliko naravne svetlobe, pripadel kuhinji in jedilnici, kjer se družina največ zadržuje. Od tod je tudi izhod na teraso in v manjši atrij, kjer se radi zadržujejo v toplejših mesecih leta.

V osrednji del pritličja so umestili udobno in veliko zofo s pogledom na kamin, ki je središče tega dela hiše. Zato so ga postavili tako, da se vidi iz jedilnice, kuhinje in dnevne sobe, ob njem pa naredili prostor tudi za drva, ki so hkrati dekoracija. Ob vhodu v bivalni del so uredili bralni kotiček z udobnima počivalnikoma.