»Vse pogosteje opažam, da otroci aktivno sodelujejo pri opremljanju svoje sobe, kar me res veseli,« pove naša sogovornica Tjaša Gerdej, notranja oblikovalka in ustanoviteljica studia Varia, ki svetuje, da imamo pri urejanju ves čas v mislih, komu je sobica namenjena.

»Vse se začne z dobro tlorisno zasnovo, pri kateri poskrbimo za pravilno postavitev mize in postelje, ki naj ne bo nasproti vrat, ampak tja raje umestimo omaro in sobi dodamo še kakšen element, ki ga naš otrok potrebuje. Na primer, če igra inštrument, mu določimo kotiček, kjer bo lahko vadil. Če je ustvarjalen, poskrbimo, da bo imel za to na voljo za dovolj veliko površino,« razloži notranja oblikovalka.

Pri snovanju ambienta si lahko pomagamo s preprostim trikom. »Sama uporabljam nekakšno vodilo, ki se mi zdi v veliko pomoč pri opremljanju katerega koli prostora. Vprašamo se, s katerimi besedami si želimo opisati prostor. Vzemimo za primer otroško sobico štiriletne deklice. Želimo, da njena soba odraža veselje, samostojnost, igrivost in varnost. Veselje lahko dosežemo z igrivo tapeto, za samostojnost poskrbimo tako, da vsaki njeni igrači dodelimo svoje mesto, ji zagotovimo dovolj prostora za igro, ki je lahko zabavna preproga na tleh, za varnost pa je recimo pomembno, da ima posteljica dovolj visoko ograjo, še zlasti če je dvignjena od tal,« svetuje.

Ne prevelika in ne premajhna

Seveda so možnosti kreativnega oblikovanja najprej odvisne od mer prostora, ki ga imamo na voljo. »Povprečna velikost sobe za enega otroka je od osem do deset kvadrat­nih metrov. Bolj kot sama kvadratura pa je pomembna oblika sobe. Zelo dolge in ozke omogočajo malo prostora za prosto gibanje in igro. Prav tako se v zelo veliki sobi, pri kateri nismo dobro razmislili o opremi in je ostala bolj prazna, otrok morda ne bo počutil varnega. Pri manjši kvadraturi pogosto prostorsko stisko rešujemo s pogradi, ki imajo spodaj igralno površino ali na primer bralni kotiček z ambientalno svetlobo,« še dodaja sogovornica.

Znotraj funkcijsko urejenih kotičkov je potreben tudi razmislek o svetlobi. Poleg naravnih virov, ki so optimalni za delovni in igralni kotiček, naj ima vsak del sobe primerne svetlobne vire. »Spalni kotiček potrebuje zlasti ambientalno svetlobo, ki jo, če otrok ne želi spati v popolni temi, lahko pustimo prižgano. Lahko se vgradi LED-trak z možnostjo zatemnitve ali pa izbiramo med raznimi simpatičnimi stenskimi svetilkami, primernimi za otroško sobo. Pri delovnem kotičku poskrbimo za svetilo, ki osvetljuje delovno površino in ima vir svetlobe umeščen pod oči. Bralni kotiček pa naj bo dovolj svetel, da si otrok ne utruja oči pri branju, vseeno pa naj bo opremljen s prijetno, toplo svetlobo, ker gre za umirjeno dejavnost,« svetuje notranja oblikovalka.

Trendi narekujejo zlasti ustvarjanje namenskih kotičkov, ki so prilagojeni otrokovim potrebam. Prostora tako ne sestavljajo več le postelja, pisalna miza in omara. »To so še vedno osnovni in pomembni elementi otroške sobe, ki pa smo jih s časom nadgradili,« pojasnjuje Gerdejeva. »Tako spodbujamo otrokovo samostojnost, ustvarjalnost in ga učimo skrbi za svojo lastnino. S spalnim kotičkom poskrbimo za zasebnost in varnost, v igralnem kotičku ustvarimo prostore, kjer imajo igrače vsaka svoje mesto. Delovni kotiček je navadno pisalna miza, ki pa jo lahko v bolj kreativno okolje uredimo na primer z zvitkom risalnega papirja, obešenim na steno, stenskimi lončki za barvice in podobno. Iznajdljivo se mi zdi tudi, da del pohištva premažemo z barvo, na katero lahko pišemo s kredo. Otroci radi rišejo po stenah, s tem pa jim to dejansko dovolimo in po mojih izkušnjah je to dovolj, da se lahko izražajo brez uničevanja pohištva in drugih delov stanovanja,« predlaga Tjaša Gerdej.

Umirjeni toni, a ne odsotnost barv

K prijetnosti ambienta seveda pripomore tudi izbira barv. Na družbenih omrežjih opažamo vse več nevtralnih tonov, prevladujejo bež in sivi odtenki. »Če smo včasih vsi imeli pisane, močno kričeče sobice, novejše smernice narekujejo popolno nasprotje. Otroci so zdaj z vseh strani bombardirani z dražljaji in strinjam se, da bi morala sobica biti prostor, ki omogoča umiritev. Sem pa mnenja, da smo jim začeli barve preveč odvzemati. Otroci jih imajo radi, saj predstavljajo veselje in radost, tega pa v njihovih sobicah zagotovo mora biti. Svetovala bi, da za osnovo večjih elementov izberemo nevtralne barve, ki jim dodajamo barvitost s kosovnim pohištvom in okrasjem. Zavedati se moramo, da imajo otroci tudi veliko igrač, ki so navadno pisane, igrive in že same po sebi delujejo kot dodatki,« še pravi notranja oblikovalka.