»Oblikovalci svoje ideje črpajo marsikje, tudi v čebelarstvu, čebelah in vsem, kar je z njimi povezano. Nastajajo zanimive rešitve in številni idejni predlogi, ki neposredno morda niso povezani s čebelarstvom in se na drugačen način dotikajo sveta čebel,« pravi Damjana Celcar, predstojnica katedre za tekstilije in oblačila na Fakulteti za dizajn in vodja projekta.

Razstava Čebelarstvo in izzivi v oblikovanju predstavlja rezultate treh interdisciplinarnih projektov, ki so jih izvedli na Fakulteti za dizajn pod mentorstvom Damjane Celcar, Jane Mršnik in Gorazda Trušnovca, ki je študentom predstavil čebelarjenje v mestu. Projekta UrbanBee in BeeKul sta bila izvedena v sklopu javnih razpisov Po kreativni poti do znanja in Študentski inovativni projekti za družbeno korist, ki jih sofinancirata ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. »Gre za projekta, kjer skupina študentov iz različnih smeri sodeluje z gospodarstvom in/ ali zavodom že med študijem, da pridobijo znanja iz konkretnega problema. Projekt Čipka in prostor smo na fakulteti izvedli v letošnjem akademskem letu pod mentorstvom Jane Mršnik, kjer so se študenti srečali s tehniko laserskega reza, nastali so izvirni izdelki za interier, kot so luči, paravani in drugi uporabni izdelki, ki spominjajo na svet čebel,« pojasnjuje sogovornica.

Izziv za oblikovalce

Razstava je po njenih besedah nastala na pobudo Oddelka za varstvo okolja, Odsek za razvoj podeželja MOL, ki si prizadeva za razvoj čebelarstva tako na podeželju kot v mestu in podpira ideje mladih oblikovalcev oz. študentov, ki so svoje ideje črpali iz tradicije čebelarstva in sveta čebel v širšem pomenu. Na MOLu deluje program Čebela v Ljubljani, v sklopu katere poteka Čebelja pot, tako smo skupaj s partnerji v projektu UrbanBee in BeeKul prišli do zanimivih idejnih predlogov urbanih čebeljih domovanj in panjev, kot tudi učno-čebelje poti po Ljubljani (Čebelica v mestu Ljubljana), ki je namenjena otrokom, ter drugih izdelkov in spominkov, ki se spogledujejo s čebelarstvom,«še pravi Celcarjeva in dodaja, da so nastali tudi zanimivi tekstilni vzorci iz mikrosveta čebel – mikro vzorci čebel, čebeljih pridelkov in izdelkov ter rastlin, ki na abstraktne načine interpretirajo čebelji svet.

»Tematika čebelarstva je, sploh v zadnjih letih, ena izmed pomembnih vsebin, ki so poleg okoljevarstvenih vzgibov povezane tudi z ohranjanjem in obnavljanjem slovenske tradicije. Oblikovanje lahko pri tem odigra pomembno vlogo, saj je njegov namen, da njihove številne vsebine naredi vidne, uporabne, izvirne, sodobne. Pri tem se poskuša izpostaviti tisto, kar je slovensko. Študenti so s tem namenom med drugim izpostavili kranjsko sivko, slovensko avtohtono čebelo, ki je poznana po svoji miroljubnosti in delavnosti,« pravi oblikovalka in mentorica Jana Mršnik. V zadnjih letih je razmah čebelarstva pri nas precejšen, dodaja sogovornica, pri tem pa oblikovalci iščejo zanimiva izhodišča ter seveda priložnost za razmislek in vključitev v projekte, pri katerih lahko s svojimi likovnimi in tehnološkimi znanji vsebine približajo javnosti. »Ker je tudi znanje o trajnostnem razvoju že nekaj let izhodišče oz. nujnost v oblikovanju, menim, da je čebelarstvo eno izmed pomembnejših izzivov, pred katere bi morali biti v čim večji meri postavljeni tudi oblikovalci. S tem namenom pa z bistvenimi vsebinami čebelarstva že nekaj let seznanjamo tudi študente oblikovanja,« še dodaja Mršnikova.

Vsi razstavljeni izdelki so idejni predlogi ali prototipi, prizadevajo pa si, da bi v prihodnosti zaživeli.

PREBERITE ŠE: 20. maj – Svetovni dan čebel