Prostor za ženske

Glavno vodilo pri snovanju interierja je bilo po besedah arhitekte Janje Štibernik, ustanoviteljice studia Alter arhitektura & design, zasnovati športno-lepotni studio, ki odstopa od klasičnih vadbenih centrov. Nekdanje pisarniške prostore, velikosti približno 130 kvadratnih metrov, so želeli spremeniti v ambient, v katerem se bodo bodoče uporabnice počutile dobro, ženstveno, motivirano, sproščeno in domače.

Prostor za preobuvanje – od studia ga ločuje nekoliko zatemnjena in zaokrožena stena. Foto: Janez Marolt

»Studio je namenjen vodenim športnim aktivnostim in drugim tretmajem za oblikovanje telesa ter izboljšanje splošnega počutja. Programsko temelji na individualnem pristopu, saj glavno vadbo na power plate vibracijski plošči vodi osebna trenerka. Kljub takšni programski zasnovi pa se v prostoru ves čas odvija preplet obiskovalk oz. njihovih izbranih aktivnosti,« pojasnjuje arhitektka.

Prijeten interier, ki ne spominja na telovadnico

Želeli so zasnovati topel in prijeten interier, ki vabi in vizualno čim manj spominja na dejstvo izgubljanja kilogramov ter spopadanja z lastnimi telesnimi pomanjkljivostmi. »Individualni pristop omogoča lahkotnost prostora in nenasičenost z vadbenimi pripomočki. Lastnica studia ženske spodbuja k zdravemu načinu življenja in sprejemanju sebe. Takšen osebni pristop je vsekakor tisti, ki da ženski drugačen občutek vrednosti in obravnave kot prepolna telovadnica. Sam ambient z igrivostjo in poudarjanjem dame v glavni vlogi izpostavlja bistvo: uživati v vadbi, se ceniti in ob tem vsak dan nekoliko napredovati,« je povedala arhitektka o zasnovi športno-lepotnega studia.

Stena v imitaciji bresta. Foto: Janez Marolt

Ob vhodu v studio vstopimo v vetrolov, temu sledi prostor za preobuvanje. »Namenoma ga ne želimo imenovati čakalnica, saj to ni. Je le prostorska 'postaja' pred vstopom v studio. Od studia ga ločuje prosojna, nekoliko zatemnjena in zaokrožena stena, ki je valovita, njeno strukturo pa sestavljajo majhne prizme. Stena tako že ob vstopu v prostor nakazuje na to, kje se odvija program Dionie,« pravi arhitektka. Ta prostor je tudi dovolj velik, da omogoča manjšo pogostitev ali druženje med dogodki, kot so dnevi odprtih vrat in izobraževanja.

Prostor za preobuvanje je predprostor tudi čajni kuhinji in toaletnim prostorom s prho. »Glavni motiv toalete predstavlja stena s keramiko v vzorcu velike skale himalajske soli ter ogledali, ki sta si nasproti in tvorita zanimiv odsev neskončne odslikave drugega v drugem. Toaleto in prho loči obok z nežno zaveso, ki se barvno navezuje na keramično steno,« pojasnjuje sogovornica.

Poudarjena ženska energija

Glavni prostor športno-lepotnega studia, namenjenega vadbi, zaznamuje stena s tapeto. »Glavni element osrednjega prostora Dionie je 10 metrov dolga tapeta, ki barvno ustreza grafični podobi, jo nadgrajuje, oblikovno pa na abstrakten način poudarja žensko telo in njeno energijo,« poudarja arhitektka Janja Štibernik, ki je oblikovala tudi tapeto.

V sklopu stene s tapeto so po besedah arhitektke obokan prehod z zaveso, ki vodi do prostorov za druge tretmaje, dve ogledali in skrita vrata, ki omogočajo prehod v del studia, ki ga bodo definirali v prihodnosti. Prostora za tretmaje sta namenjena sodobnim pristopom k oblikovanju telesa, zasnovana sta preprosto in minimalistično, oblikovni poudarek v obeh pa tvorita unikatni tapeti in ogledala.

Veliko pozornosti so namenili tudi osvetlitvi prostorov. Izbrana svetila omogočajo osvetlitev, kakršno potrebujejo običajni športni centri. To pa so dopolnili tudi z dodatnimi svetili (kot so reflektorji in linijska LED-svetila) in možnostjo regulacije jakosti svetlobe. Možnost reguliranja jakosti svetlobe osnovnih plafonjer in tračnica, ki osvetljuje tapeto in izpostavlja njene glavne motive, omogočata ambient, ki bolj spominja na prijeten prostor za druženje kot na telovadnico. Ko sem prvič v prostor vstopila kot vadbenica, sem ugotovila, kako zelo pomembno je bilo omogočiti več možnosti osvetlitve in kako zelo mi je všeč izbrana srednja jakost svetlobe, saj ima ta neposredni vpliv na pozitivno izkušnjo uporabnic,« je še povedala arhitektka.

Pri snovanju interierja, ki je namenjen vadbi, treningu, oblikovanju telesa, je pristop drugačen kot v primerih, ko se oblikuje prostor za bivanje, pravi arhitektka in ob tem dodaja, da so želeli, da se ženske v prostoru počutijo dobrodošlo, udobno in domače. »S tem smo dosegli, da se rade vračajo, k skupni ženski energiji vedno znova prispevajo tudi svojo. Ker je prostor zasnovan le za ženske, smo pri oblikovanju lahko jasno poudarili ženstvene barve, materiale, oblike in abstraktne grafike, ki častijo in spodbujajo uporabnice. Kljub jasni opredelitvi glede spola uporabnic pa interier sloni na ideji kontrastov med bolj izraženimi elementi in preprostimi, ki se prvim podredijo. Takšna igra motivov poskrbi, da celota deluje ženstveno in nežno,« še odgovarja arhitektka Janja Štibernik.

»Studio Dionia je bila moja dolgoletna skrita želja. Ženskam sem želela ponuditi nekaj več,« je ob tem povedala investitorka. Konceptualne navezave prostorov, izbrani materiali, izpostavljeni vzorci, barve, unikatne grafike, zelenje in drugi dodatki po besedah arhitektke tvorijo interier, ki kljub mnogim motivom ni preveč nasičen. Ustreza potrebam obiskovalk in že omenjeni glavni želji investitorke, da ženskam ponudi nekaj več.