Setveni koledar

Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Interier

Razstava: Ustvarjeno v Sloveniji

V Palači Cukrarna je na ogled razstava Ustvarjeno v Sloveniji, s katero Muzej za arhitekturo in oblikovanje predstavlja delo in izbrane programe Centra za kreativnost (CzK). Na ogled je delo slovenskih ustvarjalcev, ki spreminjajo podobo domačega in mednarodnega prostora ter ustvarjajo vključujočo in trajno prihodnost.
Foto: arhiv MAO
Foto: arhiv MAO
2. 6. 2022 | 14:46
22. 10. 2024 | 17:12
4:36

Razstava Ustvarjeno v Sloveniji se ozira nazaj na prvo prehojeno obdobje delovanja in predstavlja izbor nekaterih projektov CzK in del slovenskih ustvarjalcev, ki so sodelovali pri programih centra, kot so Made in Slovenia ter razstavah Prihodnost bivanja, pop-up večerje Design Dining: Slovenski oblikovalski pogrinjek in Adorno: Voyage. Postavitev predstavlja vpogled v delo in projekte skupnosti slovenskih ustvarjalcev, ki spreminjajo podobo domačega in mednarodnega prostora ter ustvarjajo drugačno, vključujočo in trajno prihodnost.

Posebej za razstavo so v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in ob podpori MOL uredili zapuščene prostore Palače Cukrarna.
Foto: arhiv MAO
Posebej za razstavo so v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in ob podpori MOL uredili zapuščene prostore Palače Cukrarna. Foto: arhiv MAO


Prva petletka

»Z razstavo Ustvarjeno v Sloveniji smo želeli v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, ob letošnjem BIO 27, zlasti pa ob zaključku prvega obdobja delovanja Centra za kreativnost, širši javnosti predstaviti vpogled v nekatere programe ter s tem tudi delo ustvarjalcev, ki so v obdobju skoraj petletnega delovanja v teh programih sodelovali, in tako soustvarjali aktivnosti CzK,« pojasnjuje Anja Zorko, vodja CzK. Posebej za razstavo so po njenih besedah v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in ob podpori Mestne občine Ljubljana uredili zapuščene prostore Palače Cukrarna na Ambroževem trgu 3 in jih do začetka oktobra spremenili v prostor začasne rabe, v katerih predstavljajo dela več kot 200 slovenskih ustvarjalcev.

CzK je interdisciplinarna platforma, ki s pomočjo javnih subvencij ministrstva za kulturo omogoča podporno okolje za razvoj ter promocijo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji ter njegovo povezovanje z gospodarstvom in drugimi sektorji. Nastal je leta 2017 v želji po zapolnitvi vrzeli na področju razvoja kulturnega in kreativnega sektorja in tistih dejavnosti, ki nastajajo na presečiščih umetnosti, kulture, eksperimenta, podjetništva in različnih ustvarjalnih področij, za katere še ni bilo zagotovljeno sistemsko financiranje.

Foto: Janez Klenovšek
Foto: Janez Klenovšek

»V skoraj petih letih delovanja je CzK organiziral več kot 500 programov, namenjenih razvoju sektorja, ter zabeležil kar 248.000 vključitev ustvarjalcev, ustvarjalnih podjetij, samozaposlenih, zasebnih in nevladnih organizacij ter drugih obiskovalcev. Od tega se je v specifične programe vključilo skoraj 500 podjetij in več kot tisoč ustvarjalcev, ki s podporo razpisov ministrstva in CzK razvijajo preko 200 inovativnih izdelkov in storitev. Vzpostavilo se je več kot 50 novih sodelovanj med ustvarjalci in podjetji iz drugih gospodarskih panog ter financiralo 62 novih zaposlitev v kreativnih podjetjih, preko 100 slovenskih ustvarjalcev in podjetnikov pa je bilo predstavljenih na več kot 60 razstavah in dogodkih v 24 državah sveta. CzK je med drugim leta 2021 prejel nacionalno nagrado v kategoriji Promocija podjetniškega duha, ki jo podeljuje Evropska komisija v okviru European Enterprise Promotion Awards in se tako v konkurenci 450 prijaviteljev uvrstil med najboljše 3 v istoimenski kategoriji,« so sporočili iz CzK.

V Palači Cukrarna so poleg omenjene razstave v okviru BIO 27 Supervernakularno (produkcijsko platformo in spremljevalni program producira CzK), pa so na ogled še tri različne mednarodne razstave: The Ideal Eating Experience (Kathrina Dankl v sodelovanju z Vienna Design Week in Vienna Business Agency), The School of the Untold (Design Campus v sodelovanju z German Design Graduates in Goethe-Institutom) in DNA of Things (Marcin Rusak), ki se po besedah sogovornice ukvarjajo z alternativami obstoječih sistemov in kažejo na to, da eksperimentalni in interdisciplinarni proces omogoča ustvarjalno raziskovanje in inoviranje, zaradi česar se družbene ter podjetniške inovacije sploh lahko zgodijo.

PREBERITE ŠE: Slovensko oblikovanje z znakom odličnosti


VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine