Sedežne garniture: Tkanina ali usnje, najpomembnejša je kakovost

Če sklepamo po napovedih s pohištvenega sejma, ki je januarja potekal v Kölnu, naj bi bili odtenki oblazinjenega pohištva kar precej živahni, mogoče so celo njihove kombinacije, med modnimi so recimo rumena, vijoličasta, zelena, rdeča. Prav tako je še vedno mogoče videti zofe v pastelnih odtenkih, na primer v nežnem umazano rož­natem ali mentolovem, kot so jih preteklo leto predstavili v Milanu. A ne glede na modne predloge oblikovalcev in proizvajalcev kupci tako pri usnju kot tkaninah izbirajo nevtralne zemeljske barve, bež, sivo, belo, črno. Sicer pa že vrsto let velja preizkušena kombinacija kavča v umirjenem odtenku in okrasnih blazin v živih barvah ali z vzorci. Malo bolj drzni smo pri izboru barv foteljev in taburejev. Zdaj je recimo v ospredju trend, da v dnevni prostor vnesemo nekaj klasičnega pridiha, na primer s foteljem, ki je oblečen v vzorčasto tkanino.

Še vedno pa so pogoste klasične postavitve sedežnih garnitur, največkrat v obliki črke L. Druga možnost je kombinacija dvoseda in troseda, če imamo večjo dnevno sobo, pa se je lahko odločimo za postavitev v obliki črke U, pri kateri pride oblika kavča najbolj do veljave. Sestav lahko dopolnimo še s počivalnikom, morda taburejem, oblazinjeno mizico, ki lahko postane dodaten sedež.

Tkanina za prijeten občutek

Na eni strani so sedežne garniture, oblečene v tkano blago, ki je prijetno na otip in daje občutek topline, na drugi pa usnjene, ki so prav tako kakovostne, preproste za vzdrževanje in z dolgo življenjsko dobo. Pri prvih prevladujejo sintetični materiali, pogoste so tudi mešanice umetnih in naravnih vlaken. V mešanicah je po besedah Silve Pikl iz podjetja Maros večinoma 70 odstotkov poliestra in 30 odstotkov bombaža, lanu ali viskoze. Med umetnimi materiali se največ uporabljajo poliester, akril in poliuretan.

Po besedah sogovornice je prednost umetnih materialov zlasti v tem, da dobro ohranjajo svojo strukturo, saj se manj mečkajo, gubajo in raztezajo oziroma krčijo pri čiščenju. Po izkušnjah Irene Žakelj iz podjetja Pohištvo Žakelj so najbolj kakovostne in trpežne tkanine iz poliestrskih vlaken in bombaža. Poliester omogoča lažje čiščenje, bombaž pa naredi tkanino prijetnejšo in mehkejšo na dotik.

Tkanina za sedežno garnituro mora biti dovolj obstojna in izdelana iz pravih materialov. Meril, po katerih se ocenjuje kakovost tkanin, je več, in sicer sestava, odpornost na drgnjenje in piling, obstojnost na svetlobo, pranje in kemično čiščenje ... Pri tem je pomembna kombinacija več lastnosti. Kakovost tekstilne prevleke pa je odvisna tudi od načina šivanja, izbire sukanca, vložka in lesenega ogrodja, saj vse našteto daje oporo pri mehanskih obremenitvah. Seveda pa na življenjsko dobo vplivata tudi vzdrževanje in čiščenje.

Čiščenje in vzdrževanje tkanine

Po besedah Silve Pikl je za vsako tkanino predpisano vzdrževanje, ki ga je treba upoštevati, da tkanine ne bi poškodovali. Prašne delce odstranimo s sesalnikom, vendar moramo paziti, da krtača ni pregroba, ker lahko poškoduje površino. Prav tako, poudarja sogovornica, ne bo nič narobe, če prevleke občasno pobrišemo z vlažno krpo, zlasti mikrofibro.

Na splošno pa je pri sedežnih garniturah iz tkanin zelo težavno odstranjevanje trdovrat­nih madežev. Zanje se, kot pravi Piklova, uporabljajo znani pripravki iz naravnih sestavin (čista voda, kis, milo), vendar je treba ravnati zelo previdno. Zlasti je pomembno, da madež očistimo, ko je še svež. Polito tekočino popivnamo s papirnatimi brisačami, potem pa je treba v roke vzeti belo bombažno krpo. Pred uporabo kakršnih koli agresivnih sredstev za odstranjevanje madežev moramo preveriti, ali proizvajalec tkanine to dopušča. Zgodi se lahko, da sredstvo za čiščenje pusti madež ali razbarva tkanino.

Bolj preprosto je čiščenje snemljivih prevlek, pri teh prevladuje tako imenovano suho čiščenje, saj jih lahko odnesemo v čistilnico. Tkanine z oznako za suho čiščenje ne smemo prati v vodi, če pa je čiščenje z vodo dovoljeno, to pomeni pri največ 30 stopinjah Celzija.

Nekatere tkanine imajo po besedah Irene Žakelj tako imenovano »aqua clean« obdelavo, ki omogoča, da madeže očistimo samo z vodo, brez dodatka čistilnih sredstev. Tkanina je obdelana s posebnim postopkom, kar preprečuje, da bi se madež vpil v tkanino.

Usnje

Za izdelavo oblazinjenega pohištva se uporab­lja zlasti goveje usnje. »Usnje kot naravna koža ima drugačne lastnosti, kot jih imajo tekstilne prevleke. Kakovost usnja je odvisna od debeline, obdelave, vzdržljivosti na prepogib, obstojnosti barve na svetlobo, raztržne trdnosti, izvora surove kože,« navede Irena Žakelj merila, po katerih izdelovalci izberejo primeren material.

Kakovostnih razredov usnja, ki se uporablja za oblazinjeno pohištvo, je več. Kot opozarja sogovornica, moramo ločiti med komercialnimi oznakami, ki jih imajo trgovci, in med oznakami proizvajalcev. »Usnje slabše kakovosti je trše, tanko, popravljeno s posebnimi sredstvi, zaradi katerih je bolj hladno in deluje plastificirano, medtem ko je dobro usnje mehko, voljno, debelejše, samo barvano in nič popravljeno z različnimi sredstvi. Kakovostnejše je tudi bolj prijetno in toplejše kot usnje slabše kakovosti, za vse to pa je pomembna dobra kakovost surove kože,« poudarja Žakljeva.

Življenjska doba usnja in s tem sedežne garniture je odvisna od kakovosti usnja, precej pa tudi od vzdrževanja. Usnje kot naravni material je po besedah Žakljeve treba pravilno vzdrževati in čistiti z ustreznimi sredstvi. Redno čiščenje in vlaženje z vlažno krpo ohranja površino čisto in navlaženo. Večino madežev odstranimo z mehko vpojno krpo in le po potrebi s čistilom za usnje, ki ga priporoči proizvajalec. »Madeže odstranjujejo z nežnimi krožnimi gibi, nikoli ne drgnemo premočno,« še opomni sogovornica.

Usnje je treba redno vzdrževati, kar pomeni, da ga premažemo z zaščitno kremo, in sicer je to dobro narediti enkrat ali dvakrat na leto. Sredstva za čiščenje in vzdrževanje usnja ne smejo vsebovati alkohola, acetona in drugih agresivnih snovi. Najbolje je uporabljati tista, ki jih potrdi proizvajalec.