Združenje italijanske keramične industrije Confindustria Ceramica, eden od glavnih organizatorjev sejma, je z geslom želelo promovirati trajnostno naravnana podjetja in izdelke. Tudi spremljevalne prireditve so bile zastavljene tako, da bi obiskovalce z različnimi, tudi umetniškimi projekti napeljale na razmislek, kako krhka je lahko prihodnost naravnih virov in nas, ki smo od njih odvisni. Druga rdeča nit sejma, na katerem je bilo od 898 razstavljavcev iz 35 držav 480 italijanskih, je bila prilagodljivost tujemu trgu. Za italijanske izdelovalce keramičnih ploščic, ki so po izvozu drugi na svetu, so vse bolj pomembni ruski, bližnjevzhodni, južnoafriški in azijski kupci. To je bilo očitno tudi na razstavnih prostorih, na katerih je bilo mogoče videti skoraj nepredstavljivo paleto slogov – močnejša je bila bleščava, več je bilo ruskih komentarjev in več arabskih mož se je vrtelo naokrog. Množično so se sejma udeležili tudi indijski in daljnovzhodni poslovneži, vendar po slogu ponudbe, ki jih je zaposlovala, še zdaleč niso bili tako enoviti kot prej omenjeni. Velike investitorje z vsega sveta je zanimal predvsem sektor keramičnih ploščic.
Ploščice do 4,5 m2
Pri ploščicah najprej pritegnejo pozornost njihove dimenzije. Postajajo čedalje večje, vse do 300 x 150 cm, in nekdaj običajni format 20 x 20 cm je tolikšna redkost, da nekateri proizvajalci rariteto imenujejo bambino. Na enem največjih sejmov keramike na svetu, kakršen je Cersaie, bi bilo premalo reči kolikor okusov, toliko videzov ploščic, saj jih je bilo vsaj tisočkrat toliko. Vendar kljub tolikšni pestrosti ni bilo mogoče spregledati težnje, da bi površina keramičnih oblog posnemala druge materiale. Mešanje gline z drugimi gradivi ter nanašanje in teksturiranje vrhnjega sloja uravnavajo digitalizirani procesi, ki omogočajo, da površina ploščic deluje kot les različnih vrst, obdelave in starosti, kot obrabljen kamen, marmor, brušene ali oksidirane površine kovin, cementni tlak, bambus, zid iz polne opeke ... izberete lahko celo teksturo lanenega platna ali starega dobrega tapisona. Tudi če je keramična ploščica le ploščica, je težko najti minimalizem – na eni strani močni odsevi in barve, na drugi naravne barve kamna, peska in lesa, ki kljub mat površini skoraj nikoli niso enovite barve in strukture. Ogledali smo si tudi nekaj zanimivih primerov ploščic, ki so z uvrstitvijo na razstavo odličnosti v kopalnici, Bathroom exellence 1998–2012, postale zgodovina (»na križce vezene« ploščice Patricie Urquiola za Ceramice Mutina, serijo Pico bratov Ronana in Erwana Bouroulleca za isto podjetje, ki spominja na kurjo polt, in tridimenzionalni zemljevid mesta oblikovalca Diega Grandija za Lea Ceramiche).
Nekateri proizvajalci so fizikalne lastnosti, ki jih dosegajo določeni tipi keramike, izpopolnili tako, da so 300 x 150 cm velike plošče debele vsega 3 do 6 mm, vendar so primerne tudi za uporabo na prostem, kot zagotavljajo pri podjetju Ariostea. Spet drugje (podjetje Coem) se na želje naročnikov z mrzlega severa Evrope pri zunanjih keramičnih oblogah, katerih odpornost na temperaturne šoke se zvišuje z zmanjševanjem vodovpojnosti, odzivajo celo z dvocentimetrsko debelino.
V pogovoru s predstavniki keramičarjev, ki so na sejmu poudarjali svojo trajnostno naravnanost, smo izvedeli, da izpolnjevanje okoljskih standardov ni le stvar predpisov in pridobivanja za ozaveščene kupce pomembnih certifikatov, temveč tudi zmanjšuje proizvodne stroške. Glede na vrsto ploščic (ob hkratnem izpolnjevanju kakovostnih standardov) vgrajujejo vanje tudi do 40 odstotkov proizvodnih odpadkov, pri čemer nekatere frakcije med žganjem ustvarijo manj škodljivih izpustov. Manj emisij v proizvodnji povzroča tudi t. i. protibakterijska keramika s samočistilnimi značilnostmi. Fizikalne lastnosti njene površine sprožajo pod vplivom svetlobe in zraka oksidacijske procese, ki v stiku z njo razgrajujejo tudi umazanijo in bakterije.
Od kengurujevih žepov do 5 mm debelih pip
Pri opremljanju kopalnice je Cersaie kot vodilni trend izpostavil do okolja in vodnih virov prijazne rešitve ter povezanost z naravo. Ta je izražena s pohištvenimi, sanitarnimi elementi ter armaturami, katerih linije in barve navdihujejo ergonomija, narava in njene zaokrožene asimetrične oblike. Pomembni sta ambientalna in »delovna« osvetlitev, ki poskušata naravno posnemati z vedno novimi možnostmi LED-tehnologije, prevladujejo barve peska, gline, blata, skrilavca, žajbljevih listov in mahu. Družijo se keramika, les in njegove kakovostne imitacije. Poudarek je na serijah opreme, ki obsegajo tolikšen izbor dimenzij, da je mogoče izbrano opremiti tudi majhne kopalnice.
Preprostost in dihanje z naravnimi barvami – te poteze je na razstavnem prostoru, ki je deloval izjemno sveže, povzelo podjetje Catalano. Razen ene same bele izjeme so bili vsi sanitarni elementi smetanasto peščene barve, kot ustvarjeni za kombinacijo z naravnim lesom iglavcev in bambusovo zelenimi odtenki. Izčiščenost je tudi odlika Globovega monolitnega umivalnika iz serije Affeto, prejemnika uglednega nemškega priznanja Iconic Award 2013, ali okroglega umivalnika Bonola, ki ga je Jasper Morrison oblikoval za Flaminio. Popolnoma drugačen je trend nekakšnih kengurujevih žepov v monolitni stenski oblogi, v katere so vstavljeni umivalniki iz kompozitnih materialov. Največ takšnih izpeljank mehkih oblik smo videli pri podjetju Antonio Lupi. Delujejo elegantno, a za vsakdanjo uporabo ne ravno praktično.
Kopalniške armature, ki zmanjšujejo pretok in porabo vode, so že standard. To dosegajo tudi s šibkejšimi vodnimi curki – in videti je, da so njihove kombinacije in zaporedje za zdaj neizčrpen vir inovacij. Prevzetost poslovnežev, ki obračajo pipe in pritiskajo na stikala, priča, da je igra curkov magnet in terapija. Prhe, ki so hkrati svetilke, ustvarjajo ples vodnega in mavričnega dežja, slapov, lahko so vdelane v spuščeni strop, nanj pritrjene in programirane po spoznanjih kromoterapije. Osvetljeni vodni curki se selijo tudi na kuhinjske pipe, druge novosti pri armaturah so še kombinacija kroma in barvastega mat materiala, ne le za ročko (Hans Grohe, serija Avantgarde; Fir Italia, Synergy Stone Collection), namesto mešalne baterije digitalni upravljalnik, ki spominja na pametni telefon, in vsega pol centimetra debele pipe za umivalnik, kad ali pršne glave. Armature podjetja Treemme bi tako zlahka zamenjali za stenske nosilce za zvočnike. Podjetje CEA Lab je zanimivo, ker vse armature in dele inštalacij, ki pridejo z vodo v stik s človekom, izdeluje iz jekla za medicinske inštrumente, s čimer presega standarde zdravstvene neoporečnosti materiala, zanje pa je poleg tehnološko izvirnih rešitev značilna še oblikovna duhovitost: armature je mogoče namestiti navpično ali vodoravno, obe mešalni ročki levo ali desno od pipe, pod ali nad njo ...