Zgodba o slovenskih unikatnih keramičnih ploščicah, ki jih Žiga Tomc ustvarja pod imenom TZtiles, se je začela, ko je zaključil študij strojništva v Ljubljani in ugotovil, da si tega poklica pravzaprav ne želi. V času študijske izmenjave v Barceloni so ga navdušila dela Gaudíja, zato je tudi zase želel izdelati nekaj v podobnem slogu. »Kmalu sem ugotovil, da lahko to dosežem le tako, da se sam naučim izdelovati keramične izdelke. In keramika me je prevzela. Zdaj, po letih učenja, testiranja in izpopolnjevanja tehnik obdelave gline, je prišel trenutek, ko lahko unikatne in ročno izdelane keramične ploščice ponudim na trgu,« pravi Žiga Tomc.

Ročno izdelano v domači delavnici

Keramične ploščice izdeluje sam v domači delavnici. Za izdelavo uporablja tako imenovano kamenino različnih barv, najpogosteje pa belo. »To je glina, ki se žge pri višjih temperaturah kot običajna glina – lončevina. Tako sem se odločil, ker je glina, ki je žgana pri višjih temperaturah, trdnejša in ima nižjo poroznost kot glina, žgana pri nižjih temperaturah. V industriji ploščic je pogosto tako, da so stenske ploščice žgane pri nižjih temperaturah in so manj trdne ter zelo porozne (pri tem mislim na telo ploščice, glazura je vodoneprepustna), talne pa pri višjih temperaturah in so skoraj neporozne oziroma vitrificirane ter precej trdnejše,« pojasnjuje sogovornik in dodaja, da pri svojem delu uporablja tudi bel porcelan, ker je po žganju lep in eleganten. »Glazure ponavadi izdelujem sam iz surovih materialov, občasno pa tudi kupim že vnaprej pripravljene, saj izdelava lastnih glazur terja veliko časa in testiranja na vzorcih. Glino največkrat kupim v Nemčiji, kjer so ogromni glinokopi in podjetja, ki se ukvarjajo z njeno predelavo in prečiščevanjem . Pri nas tega žal ni. Materiale za izdelavo glazur sem doslej kupoval v Veliki Britaniji,« še dodaja sogovornik.

Dva tedna za izdelavo ploščice

Postopkov izdelave keramičnih ploščic, ki se jih loteva, je več. Njegove običajno nastajajo z valjanjem ali ekstrudiranjem gline, ulivanjem ali pa z vtiskavanjem gline v kalupe. Večino dodatnih elementov naredi ročno z uporabo kiparsko-oblikovalskih pripomočkov. In kakšen je postopek izdelave keramične ploščice?

»Za večjo serijo ploščic enotnih oblik izdelam obliko in načrt za izdelavo rezalnega modela za ploščice in to predam orodjarju v izdelavo. Na trdni mizi glino razvaljam v enotno debelino in z rezalnim modelom s potiskom v glino izrezujem ploščice, ki jih nato sušim na zraku. Zelo podobno izdelavi piškotov z modelčki,« odgovarja Tomc. Ploščica se po oblikovanju suši približno teden dni, nato gre prvič v peč na tako imenovano biskvitno žganje. »Ko se ohladi, jo poglaziram in žgem še drugič v glazurnem žganju. Možno je tudi tretje žganje za dodajanje posebnih učinkov s plemenitimi kovinami ali lustri. Ploščica nastaja približno dva tedna, potem ko je izdelan model ali kalup. Kot še pravi, ima trenutno majhno peč, zato lahko izdela nekoliko manj kot dva kvadratna metra ploščic na teden. »Sčasoma nameravam kupiti več opreme za izdelavo večjih količin, a želim vseeno ostati pri bolj umetniških, butičnih izdelkih, kot pa se primerjati z industrijo,« poudarja sogovornik.

!!galerija!!

PREBERITE ŠE: Nova zgodba slovenskega pohištva

Ukrivljene in tridimenzionalne ploščice

V njegovi delavcnici nastajajo tudi ukrivljene in tridimenzionalne ploščice. Ukrivljene, kot pravi, izdeluje iz mehke mokre gline, ki se med sušenjem na zraku posuši v trdno obliko. »Dokler glina ni dovolj suha, moram celo paziti, da sveže oblikovanih ravnih ploščic ne ukrivim po nesreči. Mehke mokre ploščice po utečenem postopku previdno ukrivim na posebnih stojalih, kjer so obtežene in se tudi posušijo v ukrivljeno obliko. Mokra glina pri sušenju zgublja vodo in posledično volumen, kar se odraža v skrčku izdelkov pri sušenju in nato tudi pri žganju. Vse to je treba upoštevati pri načrtovanju dimenzij ploščic in krivin,« pripoveduje sogovornik.

Z ukrivljenimi ploščicami ponuja možnost neprekinjenega prehajanja med različnimi ravninami, ki pa morajo biti seveda ustrezno položene zaradi raztezanja in krčenja keramike ali materialov, iz katerih so stene, pri spremembi temperature in vlage. Običajne, ravne ploščice pa se odrežejo in položijo do kota stene, nato pa se nadaljuje z novo steno.

Kot zvezdnato nebo ali slika na steni

Uporabo keramike v interierju vidi kot velik dekorativni potencial, ki je po njegovem mnenju povsem neizkoriščen. »Industrija keramike ima svojo vlogo in po mojem mnenju gre za izdelavo lepe tehnične keramike, ki pokriva ravne površine. Jaz pa sem se usmeril v kreativno uporabo materiala z dodajanjem estetskih umetniških elementov v interier in bogato rabo oblik ter vzorcev. Še bolje je, če je keramika narejena po unikatni ideji tistega, ki mu je prostor namenjen,« še pravi Žiga Tomc.

Nabor ploščic, ki nastajajo v njegovi delavnici, je pester, poleg klasičnih enobarvnih ravnih so tudi ravne z vtisnjenimi reliefnimi oblikami, ukrivljene, ploščice z dodanimi ročaji, poličkami, držali … Tudi nabor barv in odtenkov glazur je neizčrpen. »Obstaja možnost praktično vseh barv, ki enotno pokrijejo ploščico, do metalik in drugih posebnih učinkov. Ploščice imajo lahko sijaj, mat ali satenasto glazuro. S čopičem lahko nanje rišem vzorce ali pišem. V taki peči, kot jo uporabljam, je mogoče z ustreznim ohlajevalnim ciklom določene glazure stimulirati tudi na tako, da se jim na površini naravno začnejo tvoriti prelepi kristali. Prav tako lahko uporabim glazuro, ki na površini namenoma tvori mikro razpoke. Te glazure so priljubljene pri rustikalnem slogu opreme,« našteva sogovornik neomejene možnosti izdelave in videza keramike.

Keramične ploščice imajo lahko v naših domovih tudi drugačno vlogo, kot je le stenska ali talna obloga. Naš sogovornik iz njih izdeluje dekorativne uokvirjene mozaike in leseno pohištvo z dodanimi ploščicami, zanima pa ga tudi bel porcelan in njegova prosojnost. »Zelo rad bi nekoč izdelal kakšen del stene, obložene s ploščicami iz prosojnega porcelana, položenimi na način, ki dopušča prehajanje svetlobe iz ozadja skoznje. Si predstavljate v kuhinji oblogo iz ličnih ploščic, ki jo lahko 'prižgete', da osvetli delovni pult?«

Z različnimi vlogami in izdelavo keramike pa ima tudi kar nekaj praktičnih izkušenj. Poleg kuhinjske stenske obloge po meri in željah naročnikov so tu še uokvirjen mozaik mandale za okras na steni, pa masivno pohištvo z vgrajeno keramiko, kot sta klubska mizica in komoda.

Približno 500 ploščic za kabino za prhanje

Najzahtevnejša pa je bila po njegovih besedah izdelava kopalnice, v kateri je vse oblikoval in izdelal po meri prostora, vključno s pohištvom in obokanim stropom. »Želel sem, da se vzorec ploščic nadaljuje s stene na steno ali na tla z uporabo ukrivljenih ploščic. Prehod ni samo oblikoven, temveč tudi barven, saj prehajajo ploščice s stene na tla postopoma iz ene barve v drugo. Izdelal sem ploščice z držalom za toaletni papir, brisače, zobne ščetke, poseben keramični okvir za ogledalo z vgrajenimi lučmi in pod njim ploščice s polico. Izdelal sem tudi umivalnik, ki je v enaki barvi kot ploščice. Kabino za prhanje pa sem oblikoval kot unikaten mozaik, ki prehaja s stene na steno in na tla brez prekinitve vzorca. Za stene omenjene kabine za prhanje je bilo narejenih približno 500 temno modrih ploščic, vsaka s svojo obliko in vnaprej točno določenim mestom za vgradnjo. V teh ploščicah so tudi majhne luknjice, skozi katere so speljana optična vlakna. Ko vlakna zasvetijo, je površina videti kot nočno zvezdnato nebo,« pripoveduje sogovornik.

Od Gaudíja do trendov 

Kot pravi sogovornik, ga vleče v interdisciplinaren način načrtovanja in izdelave izdelkov ter oblikovanja interierjev z uporabo različnih materialov in procesov. Navdih je našel tudi pri znamenitem katalonskem arhitektu Antoniju Gaudíju, zlasti, ko je iskal načine in materiale, s katerimi bi se dalo izdelovati neravne kompleksne oblike v interierjih. »Pri Gaudíjevem delu me fascinira več stvari. To, da je oblikovno povezoval posamezne elemente v celoto – pohištvo s stenami, organske oblike sten in prehodov iz stene na steno ali strop ... To, da je veliko funkcionalnih elementov stavb, ki so oblikovani dekorativno in po meri objektov. Zelo všeč mi je tudi, kako je preko oblik v svoje delo vnesel svoj idejni svet, ki ga občutiš, ko si v njegovih stavbah. Skratka to, da je dodajal umetnost v objekte oziroma jih je umetnostno oblikoval,« pojasnjuje Žiga Tomc.

Kaj pa trendi, koliko ti vplivajo na njegovo delo? »Če se sam po svoje lotim oblikovanja, moram reči, da trendi bolj malo vplivajo. Vedno skušam najti ideje, ki so mi všeč in še niso bile realizirane. To pa še ne pomeni, da ne pregledam spleta za ideje in da mi je kakšen trend vizualno tudi všeč,« odgovarja in dodaja, če si naročnik želi nekaj trendovskega, mu seveda ustreže in naredi tako, kot si želi, saj bo to v njegovem domu. »Verjamem, da mora biti interier po meri posameznika, da mu bo všeč tudi po tem, ko bo trend že usahnil. Odraža naj osebnost človeka, saj le tako lahko pomeni nekaj več kot le dekoracijo,« še razmišlja sogovornik.

PREBERITE ŠE: Tri slovenske zgodbe oblikovanja svetil