Novozgrajena hiša, ki v dveh nadstropjih meri 170 kvadratnih metrov, je namenjena mladi štiričlanski družini, postavljena pa je v naselje novih stanovanjskih hiš v Mengšu. »Objekt je dobro umeščen v širšo okolico z upoštevanjem vseh naravnih danosti, kot so smeri neba, osončenje, stik z naravo, kar nam je olajšalo projektiranje in ustvarilo kakovostno bivalno okolje že na začetku,« pravi arhitektka Mojca Berhtold in dodaja, da je tloris preprost in zasnovan v obliki črke L. V pritličju so dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico, garderoba, dnevni WC, mini shramba in kolesarnica. V nadstropju so spalni prostori in dve kopalnici. Mansarda je ostala prazna, posvetili se ji bodo v drugi fazi opremljanja oz. ko bo potreba po dodatnem prostoru.
»Ključno vodilo pri zasnovi interierja je bilo spoznavanje naročnikov in njihovih navad. Temu sta sledili določitev vseh kvalitet in pomanjkljivosti prostorov ter umestitev programa vanje glede na naročnikove želje. Zanimivo je bilo pogledati po soseski, kako so nastajali različni interierji v tlorisno enakih hišah,« pojasnjuje arhitektka. Naročniki so po njenih besedah imeli jasno začrtano vizijo, kaj si v hiši želijo. Tako pri izboru materialov in barv so imeli v mislih minimalistične in svetle prostore, ki izžarevajo toplino in domačnost.
Stene so odeli v bele odtenke, ki so jih v posameznih prostorih popestrili s tapetami na eni steni, za tla in stopnice pa so izbrali hrastov parket.
Pri zasnovi interierja je bil poudarek na kuhinji in jedilnici, ker se tam družina največ zadržuje in je ta odprti prostor središče družinskega dogajanja. »Jedilno mizo smo umestili v središče bivalnega prostora. Na eni strani je obdana z minimalistično in do potankosti načrtovano kuhinjo, na drugi pa jo zamejuje jedilniška omara z vgrajenim ogledalom, v katerem odseva okolica ter tako poveča oz. razširi prostor,« še razloži arhitektka Mojca Berhtold.
Največ pozornosti so po njenih besedah namenili funkcionalni razporeditvi kuhinje in garderobnih omar, ker so želeli na čim manjši površini zadostiti vsem potrebam po shranjevanju. In kot pravi, ji je to glede na povratne informacije naročnikov dobro uspelo, saj po nekaj mesecih bivanja v hiši ne bi spremenili (skoraj) ničesar.
Osvetlitev je bila po besedah arhitektke skrbno načrtovana. Zasnovali so jo vzporedno z načrtovanjem notranje opreme, saj so od funkcije prostora in njegove opreme odvisne vrsta, namestitev in moč svetil. Poleg splošne in delovne osvetlitve so umestili tudi ambientalno osvetlitev v obliki linijskih LED-trakov, vgrajenih v strop.
Največji prostorski izziv je bila po besedah arhitektke otroška kopalnica, kjer so na majhno kvadraturo poleg vseh potrebnih kopalniških elementov umestili še pralni in sušilni stroj. »Morda se sliši lažje, kot je bilo v resnici, saj smo v prostoru poleg tega zadostili še vsem shranjevalnim potrebam, a ga vseeno zanimivo oblikovali,« pripoveduje sogovornica.
Sicer pa so v dnevnem WC eno steno obložili s tapeto z vzorcem šopka rož, ki se vije čez vso steno in pritegne pogled. »Že nekaj časa so na trgu vodoodporne tapete, primerne tudi za stene v kopalnici. Z njihovo uporabo se zmanjša količina fug, v katerih se običajno nabira umazanija in so s tega vidika tudi bolj praktične kot keramične ploščice,« odgovarja arhitektka na vprašanje o tapetah v kopalnici. Ob tem poudarja, da tapete dajo prostoru poseben pečat, vanj vnesejo toplino in sporočilnost. Po njenem mnenju so postale sredstvo za izražanje, lahko so povsem preproste, skoraj enobarvne ali s potiski različnih vzorcev.
Vsak projekt je zgodba zase in zlasti timsko delo naročnikov, izvajalcev in arhitektke, ki je zasnovala notranjo opremo. »Mislim, da smo se vsi dobro ujeli, kar se izraža tudi v končnem izdelku. Projekt notranje opreme je proces, ki zlasti od naročnikov zahteva veliko pomembnih odločitev v relativno kratkem času, za kar sem res hvaležna Tini in Juretu, da sta jih tako usklajeno in odločno izpeljala. S takšnimi naročniki je res veselje ustvarjati,« zaključi arhitektka.
PREBERITE ŠE: Prenova vrstne hiše