Stanovanje s »sekundarno fasado«

Stanovanje je v prvem nadstropju stare meščanske hiše v središču Kopra, ki je bila nekoč dom plemiške družine, po drugi svetovni vojni pa je bila predelana v manjša stanovanja. »Poleg lege, fasade in različnih detajlov je ena glavnih značilnosti, ki priča o plemeniti preteklosti stavbe, 'piano nobile' z višino stropov 4,3 metra,« pojasnjuje Igor Marasović, arhitekt in direktor biroja Marasovic arhitekti. Pravzaprav gre za eno izmed stanovanj, ki so ga oblikovali v sklopu obsežnejše prenove te stare meščanske hiše. Pred prenovo je stanovanje merilo 65 kvadratnih metrov, po prenovi pa ima skupaj s podestom 90 kvadratnih metrov površine.

Izkoristili so višino stanovanja, ki je 4,3 metra, in spalnico umestili na podest. Foto: Blaž Škorjanc

Povrnitev nekdanjega sijaja

»Pri prenovi smo ugotovili, da so deli stavbe iz različnih časovnih obdobij. Skozi čas je bila nadzidana, prizidana, združena s sosednjo stavbo, nazadnje pa razdeljena na dve večstanovanjski stavbi. Glede na razvoj mesta in sosednjih stavb, stavbne člene ter uporabljene materiale lahko sklepamo, da je stavba iz 18. stoletja,« pravi arhitekt. Pred prenovo je bilo stanovanje sicer bivalno, a le še senca svoje nekdanje podobe. »Tloris je sestavljalo več manjših sob, vidne pa so bile tudi nepremišljene intervencije, ki so bile izvedene pri vsaki spremembi in delitvi stavbe v novejši zgodovini. Kljub temu so visoki stropovi, parket in velika okna na eno izmed glavnih mestnih ulic ustvarjali privlačen ambient z izjemnim potencialom,« poudarja sogovornik.

Kamniti zidovi, pobarvani v belo, govorijo o zgodovini stavbe. Foto: Blaž Škorjanc

Le tri okna

Pri poskusu povrnitve prvotnega sijaja stavbe so se arhitekti soočili z dvema glavnima izzivoma. Prvi je bilo dejstvo, da ima stanovanje le tri okna na isti strani. Drugi izziv pa so bile potrebe naročnikov po prostorni dnevni sobi, spalnici in pisarni, ki se zlahka spremeni v drugo spalnico, ter kopalnici in shrambi. »Običajno bi predlagali umestitev spalnice tako, da bi imela eno od oken, zaradi česar bi bil bivalni prostor manjši in z manj naravne svetlobe. S sodelovanjem naročnikov pa smo zasnovali bivalni prostor, ki ima vsa tri okna, preostale prostore pa potisnili v notranji del stanovanja,« pojasnjuje arhitekt. Spalnica in delovna soba sta zdaj v dveh nivojih in od bivalnega prostora ločeni s tako imenovano sekundarno fasado, ki svetlobo prepušča tudi v notranjost stanovanja in odpira pogled na glavno ulico.

Spalnica v nadstropju

Višino stanovanja, ki je 4,3 metra, so izkoristili za umestitev spalnice in povečavo bivalne površine, vendar so morali biti pri tem zelo previdni, saj višina stanovanja kljub zelo visokim stropovom ni zadoščala za umestitev dveh etaž standardne višine. »Ta izziv smo rešili na dva načina, in sicer z uporabo velikih steklenih površin tako v spalnici kot v pisarni, ki ustvarjata občutek odprtosti in se na nek način 'napajata' z višino dvoetažnega bivalnega dela, ter s tehnološkimi rešitvami, s katerimi smo maksimalno zmanjšali višine vseh konstrukcijskih elementov. Uporabili smo kovinsko konstrukcijo, v katero je potopljen suhi estrih, zelo tanek parket in mavčne plošče ter posebne sisteme talnega ogrevanja, ki so prilagojeni za prenove zgodovinskih objektov,« pojasnjuje Marasović.

Brezčasni interier

Pri zasnovi interierja se po besedah arhitektka vedno trudijo uporabiti materiale, barve in oblike, ki niso zgolj moderni, ampak takšni, ki bodo uspešno prestali preizkušnjo časa, bodisi v praktičnem bodisi estetskem pogledu. Ko se ponudi posebna kakovost v prostoru, kot se je v tem primeru, pa je izhodišče, kako jo posebej poudariti in hkrati poskrbeti, da je oprema ne preglasi ali zasenči.

»Pri omenjeni prenovi so ena večjih kvalitet stari kamniti zidovi, ki prikazujejo zgodovino in razvoj objekta, nakazujejo nekdanje odprtine na fasadah, povezave s sosednjimi objekti, hkrati pa tvorijo posebno strukturo in igro senc, ki je ni mogoče umetno poustvariti. Oprema je v nasprotju z nepredvidljivo strukturo kamna in polnil iz opeke resna in zadržana. Ravnovesje je vzpostavljeno tudi z barvami: kamnite stene so pobarvane v belo barvo, nova kovinska konstrukcija, svetila in večina pohištva pa so v črni barvi. V stanovanju so še obloge in omare iz beljenega hrasta, ki se ujemajo s parketom, položenim v obliki ribje kosti.

»Vsaka ambiciozna prenova ali novogradnja je velik izziv, saj je potrebno stalno usklajevanje vseh detajlov iz različnih področij izvedbe, ki so navidezno nepovezani, vendar skupaj tvorijo celoto, ki deluje koherentno, prijetno in premišljeno. Prenova takšnega stanovanja je neprimerljivo večji izziv tako s časovnega in finančnega vidika kot tudi po energiji in vnemi, ki jo morajo izkazovati vsi vključeni. Veliko je nepredvidenih težav, morda se pri izvedbi katera od predvidenih rešitev izkaže za manj primerno in jo je treba ponovno uskladiti. Pogosteje lahko prihaja do nesoglasij ali slabe volje med udeleženci, vendar je tudi zadovoljstvo tako pri vsaki premagani oviri kot po zaključenem projektu, po pregledu prehojene poti ter končnega rezultata, večje,« pojasnjuje arhitekt. Predstavljeni projekt je rezultat tesnega sodelovanja njihovega arhitekturnega biroja in naročnikov ter njihove odprtosti do novih, drugačnih rešitev.

PREBERITE ŠE: Prenovljeno staromeščansko stanovanje