Tekstil: Vlakna tudi iz mlečnega kazeina

V 18. in 19. stoletju je tekstilna industrija zelo napredovala. K temu je močno pripomogel izum parnega stroja in industrijskih tkalnih strojev, s čimer se je povečala produktivnost, uveljavili so se standardi kakovosti, hkrati pa so nastajale nove vrste tekstila. V 20. stoletju je sledil nov zagon z umetnimi materiali, kot so sintetični polimeri in podobne snovi. Za primer vzemimo najlon – izumili so ga kemiki ameriške korporacije DuPont, ki so v začetku druge svetovne vojne iskali vlakno, s katerim bi lahko nadomestili padalsko svilo in juto iz Azije. Po vojni je postal najlon splošno priljubljen material ne le za izdelavo ženskih nogavic, temveč tudi za kopalniške zavese in še marsikaj drugega.

V 21. stoletju izumi in družbeni trendi hitro in neposredno vplivajo tudi na oblikovanje tekstilna. V povezavi s tradicionalno proizvodnjo tekstilnih materialov veliko raziskovalcev, razvojnikov in drugi izumiteljev po vsem svetu išče inovativne in trajne proizvodne postopke. Hkrati poskušajo najti povsem nove rešitve, zasnovane na najsodobnejših tehnologijah (nanotehnologija in druge), izdelati in izpopolniti pametne tkanine (smart textiles), uresničiti zamisli o recikliranju in podobno.

Preproga iz Le Corbusierjeve »klaviature barv«

Na razstavi so bila na ogled dela številnih znanih podjetij in uveljavljenih oblikovalcev, pa tudi predmeti, ki so nastali v delavnicah tekstilnega dizajna visoke umetnostne šole v Halleju. Bauhausov arhiv in muzej oblikovanja je pripravil razstavo prav v sodelovanju to šolo.

Razstava je bila razdeljena na sedem delov, saj je nove pristope k tekstilu prikazala v sedmih razsežnostih. V delu, ki je bil posvečen tradiciji, je vzbudila posebno pozornost Josefine Düring s svojo Pinifere Profonde. Oblikovalka si je poskušala zamisliti, ali bi bila lahko tradicija nemške regije Erzgebirge drugačna, in si jo je »izmislila« – na netekstilnih materialih, kot sta furnir in usnje, je eks­perimentirala s tekstilnimi tehnikami, kot so sitotisk, barvanje, vezenje in žigosanje, in tako izdelala obloge, primerne za pohištvo in zidove.

V delu razstave, ki so ga poimenovali Kulturni transfer, je Annegret Lembcke s svojo svilo ikat spomnila, da je bilo v vojni opustošeno sirsko mesto Alep nekdaj znano tudi po tej tehniki barvanja – tekstil so barvali tako, da so prejo povezali z nitmi ali trakovi in je barva dosegla le tista mesta preje, ki niso bila povezana. S tkanjem tako pobarvane preje dobimo tkanino z vzorcem, v katerem se medsebojno prelivajo oblike in barve.

Barvo je obravnaval poseben del razstave. Dejstvo, da sloviti arhitekt Le Corbusier še vedno močno vpliva tudi na oblikovanje tekstila, potrjuje nemško podjetje Anker, ki med drugim industrijsko izdeluje preproge, tkane iz različnih materialov. Ankerjevi oblikovalci so uporabili zbirko barv, ki jo je Le Corbusier razvil leta 1931 in dodelal proti koncu življenja leta 1959, pri čemer je iskal naravno harmonično lestvico. Podjetje zdaj v svojem tradicionalnem materialu (LCS perlon rep) izdeluje štiri vrste dizajna preprog z Le Corbusierovimi barvami, poimenovanimi Systeme, s skupno 252 odtenki.

V tem delu razstave so vzbujale pozornost »obarvane kreature« (Farbwesen) Ute Tischendorf. Oblikovalko kot kontrapunkt privlačita maskiranje in opominjanje z barvo, motiviralo pa jo je tudi nastajanje barve pri živalih. Z lepljenjem več plasti vlaken in toplotnim popačenjem nekaterih od njih je ustvarila dodatne tridimenzionalne haptične (otipljive) učinke.

Tudi sam material je razsežnost, v kateri se zrcalita širina in globina inventivnosti oblikovalca. Katharina Jebsen je dokazala, da se da tekstil izdelati iz zavrženih lupin različnih plodov, iglic zimzelenega drevja, mleka, papirja … Annete Fauvel eksperimentira s še bolj netipičnimi materiali, kot so žičnate mreže, žice za ograje pašnikov, smirkov papir …, ki jih kombinira z običajnimi, kot so bombaž, volna, lan in podobni.

Tapete iz alkohola

Mleko vsebuje beljakovino kazein, ki je osnova za sir. Iz kazeina je mogoče izdelati uporabna vlakna z različnimi lastnostmi. To dokazuje strokovnjakinja za mikrobiologijo Anke Domaske, ki je v ta namen ustanovila podjetje Qmilch. Tudi podjetje Welter je nastalo v povezavi z nenavadnimi materiali, iz katerih izdelujejo stenske obloge. V posodobljeni stari recepturi mešajo kredo in kaolin, tako da dobijo tridimenzionalno površino, ki jo nato kombinirajo s steklenimi kroglicami, zlatimi lističi in kristali. S temi rešitvami se odpirajo nova obzorja pri izdelavi tapet.

Julia Kortus se je odločila, da bo od nekdaj znane naravne materiale kombinirala na nov način. S čebeljim voskom je prepojila fino bombažno platno, ročno izdelano pletivo, papir in mreže iz vozlov. Da bi dobila učinek svetlobe in sence, je uporabila sitotisk na podlagi posebne recepture iz voska in škroba.

Del razstave, ki so ga poimenovali Tehnologija, je nakazal nekatere od številnih smeri, v katerih so z novimi tehnologijami prišli do sodobnih vrst tekstila. Avtomobilski koncern BMW uporablja nežna vlakna rastline kenaf (ki jo poznamo tudi pod imeni javanska juta, gambo konoplja ali bombajska konoplja), ki jih nato laminirajo (lepijo) na tanek prosojni film. Končni material ima eleganten matiran videz, hkrati pa ohranja naravno teksturo. Pod pritiskom ga je mogoče po želji oblikovati, tako da iz njega izdelujejo obloge za avtomobilska vrata in armaturno ploščo.

Janne Kyttanen, eden od pionirjev tridimenzionalnega tiska (3D), je pokazal, da je mogoče tako izdelovati tudi oblačila. S 3D-tiskom je mogoče ustvariti upogljive materiale, a ga še vedno ni mogoče proizvajati industrijsko v serijah, ki bi se splačale. Josefine Düring se je predstavila s svojo Farce double, kombinacijo volne in poliuretana v tehniki žakardnega tkanja. Rezultat je funkcionalno platno, ki ima tridimenzionalni videz, hkrati pa je zelo lahko in ne deluje ceneno.

Pametni tekstil (smart textiles), pojem, s katerim se v zadnjih letih vse pogosteje srečujemo, je bil prav tako del razstave v Berlinu. Oblikovalci iz različnih delov sveta so nam med drugim pokazali, da je mogoče vanj vgraditi luči (LED), da je lahko tekstil stična točka (interface) med tistim, ki ga nosi, in digitalnimi družbenimi omrežji, da je mogoče v platno vtkati senzorje, ki se odzivajo na premik roke nad njimi, pri čemer se večplastni material razmika in razkriva notranje naborke in bogastvo barv.

Julia Kortus je našla zanimivo rešitev za tapete iz polivinil alkohola. To je material, ki se raztopi v vodi, ne da bi ob tem ostali kakršni koli že škodljivi ostanki. Iz njega so običajno izdelovali podlage za vezenje. Julia Kortus je razvila postopek tiskanja, pri katerem ostaja polivinil alkohol trden in postane tapeta – ko ga snemamo s stene, pa preprosto izgine. Tapete je, kar je povsem razumljivo, poimenovala »topne« (Auflösbar).

Nič manj zanimiva ni trajnost kot ena od razsežnosti tekstila – in tudi kot del berlinske razstave. Aquafil, italijanski proizvajalec materialov za industrijsko proizvodnjo preprog, je razvil proizvodnjo novih materialov iz starih preprog, industrijskih odpadkov in, ne nazadnje, ribiških mrež, ki plavajo po ocea­nih in veljajo za onesnaževalce, izdelane pa so iz poliamida 6. V Aquafilu pravijo, da je na novo ustvarjeni material za izdelavo preprog enako kakovosten kot prvotni poliamid 6.