Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Interier

Terasa je osnovna celica vrta

Bivanje zunaj postaja vsaj tako pomembno kot znotraj. Če sta hiša in krajinska ureditev pravilno zasnovani, so zunanji prostori uporabni že od marca, celo januarja se da piti kavo na terasi brez debelih oblačil, pravi krajinski arhitekt Mit­ja Škrjanec, ki je pri svojem delu z dušo in srcem. V biroju Landscape, ki sta ga leta 1998 ustanovila krajinska arhitekta Grega Vreš in Tina Demšar Vreš, dela že vrsto let, pravi, da so kot družina, projektov se lotevajo skupaj za začetek s svinčnikom, barvicami in skicirko, zato kakšna zasnova konča tudi v okvirju na steni naročnika. Tako ureditve vrtov kot teras, o katerih smo se pogovarjali z njim, se lotevajo po malo prirejenem reku »nebo ni omejitev«.
Foto: Peter Irman in Landscape
Foto: Peter Irman in Landscape
18. 9. 2017 | 13:21
21. 10. 2024 | 22:56
11:47

Ali urejanje teras sodi na področje krajinske arhitekture?

Terasa je bistveni del vrta in tudi bistveni del dela krajinskega arhitekta. Pri oblikovanju terase je treba upoštevati vrsto dejavnikov, zlasti želje tistega, ki jo bo uporabljal, hkrati pa je treba poskrbeti, da bo dobro povezana z objektom in načinom bivanja v njem. Krajinski arhitekt najprej opredeli, kje bo osnovna celica vrta – terasa. Lahko je ob spalnici, dnevni sobi, jedilnici ali ob bazenu, pravzaprav je lahko kjer koli na vrtu, na primer pod drevesi, v sadovnjaku.

Katera so osnovna izhodišča, ki jih upoštevate, ko se lotite zasnove terase ob hiši z vrtom, kadar gre za novogradnjo?

Idealno je, da delata arhitekt in krajinski arhitekt z roko v roki že od začetka projekta. Zelo pomembno je, da je objekt pravilno umeščen na parcelo, saj se tako iz parcele in objekta izlušči največ, kar se da. Če delata skupaj, bo nastal optimalen preplet notranjega in zunanjega prostora ter lokacije. Da dobro sodelujeta, pomeni tudi, da ima krajinski arhitekt možnost sodelovanja pri zasnovi terase, tako da lahko zanjo ponudi pravo osončenost in osenčenost. Bivalna terasa je idealna na južni strani, seveda s primernim senčenjem. Slednje je zelo pomemben del zasnove terase. Senčimo jo sicer lahko s pergolami, tendami, jadri, a še pomembnejša so drevesa. Če posadiš drevo na pravo mesto, nastane čisto drugačna mikroklima. Oreh, na primer, bo poleti dajal prijetno senco, pozimi, ko mu odpadejo listi, pa bo skozi krošnjo prodiralo sonce, risalo silhueto drevesa, poseben učinek bo imel tudi sneg na vejah. Najpomembnejši element ob željah naročnika je navezava na bivanje in lokacijo z vidika osončenja in senčenja, vse drugo se da ustvariti z iznajd­ljivostjo krajinskega arhitekta.

Za bivalne terase pogosto pravijo, da so vezni člen med objektom in odprtim prostorom. Kaj to pomeni za samo ureditev terase?

To narekuje njeno ureditev. Idealno je, kadar je terasa povezana z glavnim notranjim prostorom z velikimi steklenimi površinami, ker se tako poveže notranjost stanovanja z naravo. Če je ta prostor jedilnica, se lahko za polovico leta preseli na teraso. Pomembno je tudi, kako teraso doživljaš od znotraj. Če je v bivalnem prostoru lesen kmečki pod, naj ta uide še na teraso. Tako se z vizualnim učinkom poveča notranji prostor, združita se. Hkrati velike steklene površine omogočajo doživljanje zunanjega prostora z zasaditvami, drevesi in trato tudi iz notranjosti.

Kaj lahko na terasi ob stanovanju naredi krajinski arhitekt, česar ne more arhitekt, ki snuje interier?

Zagotovo je prednost krajinskega arhitekta v poznavanju rastlin. Če želiš imeti na majhnem prostoru privzeto naravo, svoj lastni kotiček, arkadijo, svoj raj, ni dovolj, da sta lonec z rožo in ležalnik usklajena z notranjo opremo, na terasi potrebuješ tisto, česar nimaš v stanovanju. Tudi če je majhna, dva krat tri metre, se da z rastlinami, osvetlitvijo in materiali narediti marsikaj, džunglo, če želite. Prednost krajinskega arhitekta je v tem, da na tako majhni površini ustvari vrt, ki je zanimiv od decembra do decembra, da zasnuje ekosistem, v katerega priletijo čebele, metulji, da so vse leto ne glede na letni čas in vreme prisotne teksture. Vse to je pomembnejše kot samo oblikovanje.

Pogosta izbira za talne obloge in pohištvo na terasah so eksotične vrste lesa. Kdaj jih tudi vi priporočite svojim naročnikom?

V poplavi eksotičnih vrst lesa, katerih imen si niti ne zapomnimo, mnoge niso kakovostne, saj vsak les ni enako trden in obstojen, zlasti pa so kakovostni razredi zelo različni. V glavnem priporočamo tikov les ustrezne kakovosti, izdelave in izvedbe, in macesnovega, ki je ob pravilnem vzdrževanju zelo hvaležen in dovolj dolgotrajen. Za učinek sivega lesa ga ne oljimo, za videz lepega rjavega lesa ga oljimo, vsekakor pa ne lakiramo, saj s tem uničimo njegovo življenje.

Na podlagi česa se odločate, ko gre za izbor materialov?

Najprej se uskladi izbor s preostalimi elementi na objektu in vrtu, nato se upošteva želje, iznajdljivost krajinskega arhitekta pa je tista, ki mora ustreči željam in hkrati ohranjati ali nagraditi estetiko obstoječega objekta in zemljišča.

Kaj svetujete naročniku, ki si ob hiši na Gorenjskem zaželi teraso v sredozemskem slogu?

Vsak želi svoj raj, kakor sem že dejal. Če bi nekdo na Gorenjskem rad vonjal sivko, naj jo, zakaj pa ne. Vrt ima vedno okvir. Ta okvir je lahko na Gorenjskem iz gabra ali smreke, za njim pa se lahko skriva karkoli. Pomembno je, da vrt kot celota deluje lokalno. Iz tega se da narediti zgodbo, na primer zasnuješ pet vrtov, med katerimi bo eden sredozemski. Tako v celotno zgodbo vključiš vrt, ki si ga je zaželel lastnik. Kakor se da igrati z barvami, se da tudi z zgodbami in predstavami. Ob sivki si predstavljaš Sredozemlje, ob planiki pa gore. Tudi tu je najpomembnejša iznajdljivost krajinskega arhitekta, da iz take želje naredi nekaj več.

Kakšne so napake, ki jih delajo ljudje pri urejanju terase, kadar se tega lotijo sami?

O napakah je težko govoriti. Marsikdo z entuziazmom brez strokovnega znanja lahko naredi boljši vrt kot slab krajinski arhitekt. Veliko strank smo že imeli, ki so se same lotile dela, pa v nekem trenutku niso vedele, kako naprej. Detajli so tisti, ki povzdignejo vrt v lep vrt. Ne govorim le o detajlih tlakov, ampak o zasaditvah, am­bientih, o tistih detajlih, ki ti v vsakem delu dneva nekaj pomenijo. Kdor živi z vrtom, to opazi. Če pride po nasvet nekdo, ki je že nekaj naredil, je to samo dobro. Najteže je delati za tiste ljudi, ki ne vedo, kaj si želijo, in ti pustijo povsem proste roke. Izziv je, kadar prinesejo fotografije različnih vrtov, imajo predstavo, kaj jim je všeč, in to v tebi požene ustvarjalno energijo.

Kako je v zasnovo mogoče vnesti element vode?

Zelo veliko možnosti obstaja. Snovali smo višinsko členjen vrt, ki je imel teraso nad borovim gozdom. Vanj smo umestili elemente klad, čez katere se voda zliva na zrcalo, ki v vrt zrcali nebo in krošnje dreves. Vodni element lahko postane središče terase, lahko je voda sredi mize. Voda je super, če je motiv pravilno zasnovan in izveden. Nekemu naročniku s hišo ob prometni cesti, ki si je želel hrup omiliti brez protihrupne ograje, smo naredili hrupno vodo. Pravi, da je bil to najboljši predlog, kar jih je dobil. Voda ima neomejene možnosti, vendar se je ljudje bojijo, ker ne poznajo dobrih izvedb. Vodne motive se da narediti tudi na terasi v bloku, a to zahteva ustrezno vodno tehniko.

V notranjih prostorih je zelo pomemben del opreme osvetlitev. Kako je z osvetlitvijo na terasi?

Tudi v zunanjih prostorih je zelo pomembna, a z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja so možnosti, ki jih ponuja trg, zelo omejene. Toda iznajdljiv in dober krajinski arhitekt bo tudi v okviru tega naredil dobro umetno osvetlitev. Marsikaj se da osvetliti: lahko je osvetljena sama terasa, lahko ima poglobljen rob, iz katerega prihaja svetloba in daje občutek, da lebdi, ne nazadnje lahko uporabimo sveče. Velikokrat vključujemo ognjene motive, ki dajejo občutek svetlobe in topline. Osvetlitev terase se da rešiti z osvetljenimi okrasnimi lonci, kockami, solarnimi lučmi. Primerne so tudi stoječe luči, takšne, kot smo jih navajeni v dnevni sobi. Z osvetlitvijo poudarimo posamezne elemente, na primer vodo, skulpture, drevo. Možnosti so neomejene.

Je potem na terasi pomembna tudi dnevna oziroma naravna svetloba?

Seveda. Svetloba je takšna in drugačna, naravna in umetna in zelo pomembna na vrtu. Dober krajinski arhitekt bo ustvaril takšen vrt, v katerem bo igro svetlobe in senc mogoče opazovati podnevi in ponoči. Če je drevo pravilno umeščeno ob teraso, bo sonce skozi liste drevesa risalo obrise nanjo. Ni lepšega kot jutranja svetloba skozi roso trav.

Ali tudi pri urejanju teras obstajajo kakšni trendi?

Ljudje radi govorijo o trendih, prav tako so nekateri zelo radi »v trendu«. A dober krajinski arhitekt bo naredil brezčasno zasnovo. Brezčasnost je tista, ki te loči od drugih. V vrtovih, ki so jih ustvarili znani krajinski arhitekti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, danes nimaš občutka, da so iz tistega obdobja. Takrat so bili lepi in zdaj so še lepši. Trendovstvo se lahko na vrtu in terasi ustvarja z opremo, na primer s stoli, ki jih zamenjaš, ko se jih naveličaš, drugače pa se izogibamo trendovstvu. Vrt mora biti brezčasen, imeti mora neko klasično lepoto. Narediš ga zato, da bo vedno lepši. Brezčasnost je veliko pomembnejša kot trendovstvo.

Na kakšnem vrtu ali terasi se vi sproščate v teh poletnih dneh?

Imam srečo, da lahko uživam v vsem tem, kar sem povedal. Januarja lahko z bosimi nogami sedem na teraso in popijem kavo. Imam brezčasen vrt, ki mi zagotavlja senco in sonce, ki me sprošča in hkrati zaposluje ravno toliko, da preklopim iz delavnika v prosti čas, da se otroci lahko v njem igrajo, da lahko z ženo ob večerih posediva. Najraje sem v delu vrta, kjer so trajnice, kjer poslušam čebele na sivki, opazujem metulje na metuljnicah, poslušam veter v orehih. Imamo svojo arkadijo, svoj raj.

  

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine