Tri domače kuhinje

Kuhinja z drznimi kombinacijami

Začenjamo s kuhinjo v trisobnem stanovanju, velikem dobrih 65 kvadratnih metrov, v klasični ljubljanski stolpnici z začetka osemdesetih let. Kuhinja je del projekta prenove stanovanja, pod katerega se je podpisala arhitektka Nina Štajner iz biroja NIŠA Arhitektura. Lastnica, ki rada kuha in peče, si je želela veliko delovne površine, funkcionalno razporeditev in dovolj shranjevalnih površin. Funkcionalnost kuhinje so povečali s spremembo tlorisa. »Spremenili smo ga le toliko, da smo povečali funkcionalnost kuhinje ter odprli in povezali bivalni prostor. Investitorja sta si namreč želela večji kuhinjski pult. To smo zagotovili tako, da smo zaprli en dostop v kuhinjo, slednjo pa zasnovali v obliki črke U,« pojasni arhitektka Nina Štajner in doda, da je med hodnikom in kuhinjo v omari skrivni prehod, ki omogoča lažjo menjavo plinske jeklenke.

Izkoristili so tudi višino prostora in umestili omare, ki segajo do stropa. »Prostor smo vizualno povečali s kuhinjskim ozadjem, narejenim iz ploščic v teksturi starinskega ogledala, od katerih se prav lepo odbija svetloba. Ploščice smo postarali kar sami skupaj z investitorjema, kar je poskrbelo za prijetno popoldne ročnega dela in smeha,« pravi arhitektka.

Poseben je tudi delovni pult. Po njenih besedah gre za pravo umetniško delo, izdelano po naročilu iz kerrocka. »Bronasti delci se ob odblesku svetlobe lepo zasvetijo in ujamejo ton bronastega pomivalnega korita ter armature in ročajev,« pojasnjuje.

PREBERITE ŠE: VIDEO: 11 NASVETOV ZA NAČRTOVANJE KUHINJE

Kuhinja v stanovanju z umetniškim pridihom v dveh etažah

Stanovanje, ki meri dobrih 165 kvadratnih metrov, je zasnovano v dveh etažah ­– bivalni prostori s kuhinjo in jedilnico so v zgornji. Pod zasnovo interierja sta se podpisali arhitektki Petra Zakrajšek in Katarina Mravlja iz biroja GAO arhitekti. Po besedah Petre Zakrajšek so tloris prilagodili družini, ki rada sobiva, se druži in kuha – kuhinjo so zasnovali brez kuhinjskega otoka, na njegovo mesto pa postavili veliko jedilno mizo, ki prostor osmisli tako družabno kot estetsko. »Izhajali smo iz dvo­etažnosti stanovanja, zaradi česar smo jedro v obeh nadstropjih poudarili z barvo. Vsi drugi prostori se vežejo na to osnovo in se kot niše ter ločene sobe neenakomerno nizajo okoli jedra. Vsak ponuja nekaj individualnosti, vsem pa so skupni toplina, življenje, likovnost in seveda maksimalna funkcionalnost,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da je bil poudarek na toplini, prijetnosti in igri vseh čutov.

Srce stanovanja je torej bivalni del z jedilno mizo, ki se kot poteza nadaljuje proti ozadju, kjer jo »definira modra stena ter osvetli in nadgradi grafika Lojzeta Spacala«. »Kuhinja je kot horizontalna poteza, ki se v obliki črke L nežno ovije okoli tega središča,« je povedala arhitektka. V stanovanju in sami kuhinji prevladujejo materiali z matirano obdelavo, pri keramiki pa vintage pridih, in sicer v vzorcu teraca kuhinjskega pulta in oblogi stene po vsej širini kuhinje.

Kuhinja v enosobnem stanovanju

Stanovanje v starem mestnem jedru Kopra v stavbi z začetka 70. let se je s temeljito prenovo iz dvosobnega spremenilo v enosobni dom, velik približno 60 kvadratnih metrov. Ta ima zdaj velik odprt dnevni prostor, ki združuje kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo. Zasnove s poudarkom na prefinjenih detajlih so se lotili v biroju Marasovic arhitekti. »Sprememba iz dvosobnega v enosobno stanovanje je nastala zlasti kot posledica dejstva, da investitor ni potreboval dveh spalnic. Ob prvem ogledu smo takoj opazili potencial velikega in svetlega bivalnega prostora, ki združuje kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo ter se odpira na koprsko promenado in tržnico. Seveda je obstajala skrb, da bo trenutni ali bodoči lastnik nekega dne pogrešal dodatno spalnico. Zato smo predvideli preprosto vzpostavitev prvotnega stanja. Ob tem je mogoče uporabiti skoraj vse pohištvo in elemente, ki so bili izdelani za prenovo, poleg tega smo predpripravili po­trebne inštalacije,« pojasnjuje arhitekt Igor Marasović iz biroja Marasovic arhitekti.

Kuhinja je zanimiva tudi zaradi tisoče lukenj na kuhinjskih omaricah. »Navdih za zasnovo interierja je bila investitorjeva strast do strojništva, glasbe in umetnosti. Želeli smo ustvariti izčiščen prostor, ki deluje kot galerija, v kateri je pohištvo razstavni eksponat. Na stene smo namesto slik obesili kuhinjo, pisalno mizo, televizijsko omarico,« je povedal arhitekt. Pri oblikovanju pohištvenih elementov so stremeli k detajlom in natančnosti, ki ustrezajo strojništvu: tako na primer perforacijo na ličnicah zgornjih kuhinjskih omaric predstavlja približno pet tisoč lukenj, vse v enakomernih presledkih. Izbrani materiali dajo stanovanju nekoliko industrijski, moški pridih.