Zdravje: Naravne svetlobe se ne da nadomestiti

13. 4. 2019 | Besedilo: J. B.

svetloba, svetlobna terapija, zdravje, naravna svetloba

Splošno znano je, da je sonce vir energije za vsa živa bitja in da dnevna svetloba uravnava skoraj vse telesne funkcije pri človeku. Ni povezana samo z njegovo vidno zaznavo, njeno spreminjanje uravnava naš cirkadiani ritem, ciklično spreminjanje fizioloških procesov v odvisnosti od izmenjave dneva in noči. Ker preživimo čedalje več časa v zaprtih prostorih, je nujno zavedanje o pomenu gibanja in dejavnosti na prostem, osvetlitvi prostorov z dnevno in umetno svetlobo in ne nazadnje o tem, kako na naše zdravje vpliva uporaba digitalnih zaslonov.

O pomenu naravne svetlobe za naše počut­je smo se pogovarjali s Katjo Ličen Pajenk iz Veluxa, podjetja, ki namenja veliko pozornosti načrtovanju naravne osvetljenosti prostorov. Zadostna izpostavljenost dnevni svetlobi vpliva na pravilno izločanje hormonov v telesu, odpornost imunskega sistema, in bolj kot se zavedamo, tudi na zdrav spanec. Kljub novim tehnologijam nam dnevne svetlobe še ni uspelo povsem nadomestiti s spektrom umetne svetlobe, ki bi imel enake vrednosti in vplive na biološke funkcije. Poleg tega se dnevna svetloba čez dan spreminja, na prostem jo organizem vsak trenutek prestreza z vseh točk nebesnega svoda, medtem ko naravna in umetna osvetljenost v zaprtih prostorih tega ne omogočata.

Svetlobna terapija proti depresiji
Svetloba je tudi učinkovit antidepresiv. Kanadska študija iz leta 2016 je pokazala, da je svetlobna terapija pri zdravljenju nesezonske depresije nekajkrat učinkovitejša od tablet. Obstajajo ocene, da približno 15 odstotkov svetovnega prebivalstva trpi za različnimi stopnjami sezonske razpoloženjske motnje ali zimske depresije. Verjetnost zanjo narašča z zemljepisno širino, kar je lahko neposredna posledica omejene izpostavljenosti dnevni svetlobi. Tudi pri zdravljenju te depresije je najučinkovitejše zdravljenje svetlobna terapija.

»Za vidni sistem potrebujemo precej manj svetlobe kot za normalno delujoč cirkadiani ritem. Običajne ravni osvetlitve v zaprtih prostorih, ki so med 300 in 500 luksov, zadostujejo za večino vidnih nalog, prepogosto pa ne zadostujejo za stabilno delovanje naše notranje biološke ure. Če sedimo ob oknu, smo izpostavljeni približno 3000 luksom svetlobe, medtem ko je na prostem prejmemo med 1000 in 100.000 luksov. Ravni svetlobe na prostem že v pol ure zlahka zapolnijo ganglijske celice na mrežnici očesa, ki pomagajo uravnati našo cirkadiano uro,« pojasni Katja Ličen Pajenk. Prav tako se umetna svetloba ne spreminja glede na uro dneva, kakor se naravna. Uporaba zaslonov elektronskih naprav zvečer je denimo problematična predvsem zato, pojasni sogovornica, ker oddajajo hladno svetlobo, ta pa našemu telesu sporoča, da je jutro, ne večer. Večerna svetloba, tista na koncu ob sončnem zahodu, je topla in je signal telesu, da je čas za spanje.«


Ker smo danes veliko v zaprtih prostorih in na prostem ne prejmemo dovolj svetlobe, je nujno, da so prostori, v katerih delamo in bivamo, dovolj svetli. Iz več različnih kotov ko prihaja svetloba in bolj ko se spreminja, bolj to ustreza našemu bioritmu – idealno bi bilo, da bi bila umetna svetloba tako dinamična in bi se tako spreminjala kot zunaj. Ameriška strokovnjakinja za epigenetiko Deborah Burnett pravi, da bi morala prihajati v prostore z vrha in ne samo od strani, tako kot v naravi. V zadnjem času zasledimo celo izraz cirkadiane hiše, ki bi omogočale takšno naravno osvetljenost, da bi bile usklajene z našim 24-urnim cirkadia­nim ritmom.

»Svetloba je izrazit stimulans, ki možgane neposredno opozarja. Njegov učinek je večji, če ste podnevi izpostavljeni svetlejši in bolj modri svetlobi. Pozornejši boste in vaše kognitivne funkcije bodo boljše, zato boste bolj učinkoviti tudi pri delu. Če pomislimo na pisarne, šole, bolnišnice in podobno, si želimo čim bolj izkoristiti učinke dnevne svetlobe,« razlaga Steven Lockley, nevro­znanstvenik in profesor medicine na Harvardu. Pajenkova navaja rezultate raziskav, po katerih imajo otroci v boljših bivalnih prostorih (v katerih je poleg dovolj dnevne svetlobe tudi dovolj svežega zraka) do 15 odstotkov boljše učne rezultate. Vendar dovolj dnevne svetlobe ne pomeni samo pravilno osvetljene delovne in igralne površine, dobro mora biti osvetljena celotna soba, saj se otrok ne zadržuje samo na enem mestu. »In če upoštevamo, da mogoče v raz­redu sedi ob notranji steni, ne ob oknu, je še toliko bolj pomembno, da vsaj popoldne doma dobi dovolj dnevne svetlobe,« dodaja sogovornica.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE