Lastnika lani zamenjalo za 1,6 milijarde evrov nepremičnin

Gurs je lani evidentiral približno 28.000 kupoprodajnih poslov z nepremičninami, ki so bili sklenjeni na prostem trgu ali javnih dražbah. To je dva odstotka več kot leta 2014, njihova skupna vrednost pa se je povečala za štiri odstotke na približno 1,6 milijarde evrov.

Od tega je bilo dve tretjini vsega prometa ustvarjenega s stanovanji in družinskimi hišami, 17 odstotkov s poslovnimi nepremičninami, 12 odstotkov z zemljišči, štiri odstotke pa z vsemi preostalimi vrstami nepremičnin skupaj, v pred kratkim objavljenem poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2015 ugotavlja Gurs.

Število evidentiranih prodaj stanovanj, ki glede na število in vrednost sklenjenih poslov predstavljajo daleč največji del nepremičninskega trga v Sloveniji, se je lani povečalo za 11 odstotkov. S tem se je s precej zmanjšano močjo nadaljeval trend rasti iz leta 2014, ko se je evidentirani promet povečal kar za 35 odstotkov.

Trg stanovanj je bil najbolj dejaven v okolici Ljubljane, kot tudi v Ljubljani, na Obali brez Kopra ter v Mariboru in Celju.

Povprečna cena rabljenega stanovanja za Slovenijo je leta 2015 dosegla 1440 evrov na kvadratni meter, kar je en odstotek manj kot leta 2014 in enako kot leta 2007, ko so na Gursu začeli sistematično spremljati te podatke. Povprečna cena novih stanovanj, prodanih na trgu, je bila okoli 2200 evrov na kvadratni meter.

Na Gursu ocenjujejo, da so cene stanovanj od nastopa krize nepremičninskega trga v povprečju padle za okoli četrtino. A hkrati opažajo, da se je trend padanja cen stanovanj v večjih urbanih središčih ustavil. Povprečna cena rabljenih stanovanj je bila v drugi polovici lanskega leta že za dva odstotka višja kot v prvem polletju.

Lani se je nadaljevalo čiščenje zalog neprodanih stanovanj iz preteklih let, resnično novih stanovanj pa že primanjkuje. Večjih stanovanjskih novogradenj ni, tako da je kratkoročno pričakovati obujanje v času krize zaustavljenih projektov in uspešno prodajo na novo dokončanih stanovanj, če bodo ponujena po tržno sprejemljivih cenah, pravijo.

Rast števila prodaj na trgu stanovanjskih nepremičnin se je lani nadaljevala na račun prodaje stanovanj v večstanovanjskih stavbah. Število evidentiranih prodaj zemljišč za gradnjo stavb je lani doseglo rekordno nizko raven, število prodaj poslovnih nepremičnin pa se je sicer povečalo, a je promet z njimi še vedno skromen.

Na povpraševanje na nepremičninskem trgu so lani pozitivno vplivali socialno-gospodarski dejavniki, kot so gospodarska rast, rast zaposlovanja in plač, deflacija in zgodovinsko nizke obrestne mere. Narašča povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah za lastno uporabo, vse bolj privlačne pa so tudi finančne naložbe v stanovanjske nepremičnine.

Ob tem na Gursu ugotavljajo, da ni prišlo do negativnega vpliva na ponudbo rabljenih stanovanjskih nepremičnin, ki so se ga številni bali zaradi zahteve po energetskih izkaznicah pri prodaji oz. oddaji nepremičnin, uvedenih v začetku leta z novim energetskim zakonom. Tudi pomembnejših sprememb nepremičninske zakonodaje, ki bi lahko vplivale na nepremičninski trg, lani ni bilo.