Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Nepremičninski trg

Na nepremičninskem trgu spet manj živahno

Geodetska uprava RS (GURS) je objavila drugo kvartalno poročilo o gibanju cen in številu transakcij na nepremičninskem trgu letos. Splošna ugotovitev: cene rabljenih stanovanj razen v Ljubljani in Mariboru, nekoliko stagnirajo, v povprečju pa so povsod še vedno 10 odstotkov nižje kot v času pred gospodarsko krizo. V primerjavi s koncem lanskega leta je kar za četrtino manj tudi sklenjenih poslov.
Foto: dokumentacija Dela
Foto: dokumentacija Dela
K. N. M.
18. 9. 2017 | 13:21
21. 10. 2024 | 22:46
4:52

V izračunih so upoštevani prečiščeni podatki o realiziranih pogodbenih cenah nepremičnin, ki so jih zakonsko predpisani posredovalci posredovali v evidenco trga nepremičnin do 15. 07. 2011.

Kot navajajo v poročilu, se je povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v Sloveniji v primerjavi s prvim četrtletjem letos povišala za 4,2 odstotka, v primerjavi z zadnjim četrtletjem preteklega leta pa za 3,1 odstotka. Razlog za rast je predvsem povečanje deleža evidentiranih transakcij stanovanj na območjih z visoko ravnjo cen v skupnem številu vseh evidentiranih transakcij na ravni države. Predvsem tako povečanje velja za Ljubljano, katere delež v skupnem številu trenutno evidentiranih prodaj se je iz 26 odstotkov v prvem četrtletju letošnjega leta povečal na 30 odstotkov v drugem četrtletju. V Mariboru je povprečna cena rabljenega stanovanja že več kot polovico nižja kot v Ljubljani. V obeh največjih mestih je bila cena v drugem četrtletju v primerjavi z zadnjim četrtletjem preteklega leta višja le za 0,3 odstotka.

Druga večja slovenska mesta izkazujejo trend padanja cen stanovanjskih nepremičnin. Najmočnejši je v Celju, ki sicer po izenačitvi povprečne cene z Mariborom v prvem četrtletju, ponovno dosega nekoliko višjo raven cen kot Maribor.

Po preliminarnih podatkih za letošnje leto je bilo število evidentiranih transakcij v drugem četrtletju 2011 v primerjavi s četrtim četrtletjem 2010 s stanovanji za 25 odstotkov, s hišami pa za 31 odstotkov manjše. V primerjavi z drugim četrtletjem 2010 je bilo s stanovanji manjše za 27, s hišami pa za 34 odstotkov. Obseg prometa s stanovanjskimi nepremičninami je še vedno za polovico manjši kot pred krizo, pa vendar za približno dve tretjini večji kot v obdobju najhujše krize slovenskega nepremičninskega trga v začetku leta 2009.

Na splošno so se cene stanovanjskih nepremičnin ustalile na ravneh, ki so v povprečju približno 10 odstotkov nižje kot v času pred nastopom krize. Od ponovne oživitve nepremičninskega trga v drugi polovici leta 2009 cene stanovanjskih nepremičnin rahlo stagnirajo.

Največ stanovanj se je po pričakovanjih prodalo v Ljubljani, sledi pa Gorenjska, najmanj so z njimi trgovali v Alpah in na Idrijskem ter Kočevskem in Postojnskem. Povprečna cena kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani je bila 2524 evra, torej nekoliko višja kot v prvih treh mesecih letos. Najmanj je za kvadratni meter stanovanja treba odšteti na Koroškem, v povprečju le 875 evrov in v Zasavju, 973 evrov, drugod po Sloveniji so cene od nekaj več kot 1000 do 2000 evrov za kvadratni meter, to mejo pa poleg prestolnice presegajo še v osrednji Sloveniji brez Ljubljane, na Obali in v Slovenski Istri.

Eno in dvostanovanjskih hiš se je v zadnjem četrtletju največ prodalo v okolici Celja in Maribora, povprečna cena hiše je bila nekaj manj kot 100.000 evrov, sledijo Slovenske gorice, Haloze in Kozjansko, kjer je povprečna cena nekaj več kot 67.000 evrov. Najmanj zanimanja pa je za nakupe na Postojnskem in Kočevskem. Najdražje so se hiše prodajale v ljubljani, v povprečju so dosegle ceno 290.000 evrov.

Tudi z zazidljivimi zemljišči se je največ trgovalo v okolici Celja in Maribora ter v okolici Ljubljane. Povprečne cene kvadratnega metra na Štajerskem so 38 evrov, v okolici prestolnice pa 89 evrov, medtem ko so v Ljubljani v povprečju dosegle 270 evrov za kvadratni meter.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine