Svetovalnica: Kateri od mejašev ima prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča

Spoštovani,

zanima me, kdo ima prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča.

Prodaja se gozd, za katerega sva se prijavila dva mejaša. Zanima me, kako se v takem primeru določi, kdo od naju ima predkupno pravico – tisti, ki ima daljšo mejo ali kako drugače?

Hvala in lep pozdrav.

Spošotvani, 

v skladu s prvim odstavkom 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 71/11, v nadaljevanju: ZKZ) lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu:

1. solastnik;
2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj;
3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj;
4. drug kmet;
5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti;
6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.

Nadalje določa naslednji odstavek predmetnega člena, da se ob enakih pogojih med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZKZ, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu:

1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost;
2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje;
3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe.

PREBERITE ŠE: SVETOVALNICA: KDO IMA PREDKUPNO PRAVICO - SOLASTNIK ALI KMET

V skladu z navedenim, v primeru, da želita uveljaviti predkupno pravico dva kmeta, katerih zemljišči, ki ju imata v lasti, obe mejita na zemljišče, ki je naprodaj, in se tako po prvem odstavku 23. člena ZKZ uvrščata na isto mesto, je treba o predkupni pravici odločiti na podlagi drugega odstavka 23. člena ZKZ, ki v takšnem primeru določa vrstni red uveljavljanja predkupne pravice, in sicer, prvi ima prednost tisti kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost, za njim kmet, ki zemljišče sam obdeluje, nazadnje pa kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe. V tem primeru gre običajno za tistega, ki je prodajalcu podal najboljšo ponudbo. Tako je tudi odločilo Upravno sodišče RS v Sodbi I U 1024/202131 z dne 29. 5. 2023.

Ob tem se zdi pomembno izpostaviti, saj podatek ni bil razviden iz zastavljenega vprašanja, da mora biti oseba, ki želi uveljaviti predkupno pravico po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, tj. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, kmet v smislu 24. člena ZKZ. Predmetni člen določa, da je kmet fizična oseba, ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka, ki je družinski član osebe iz prejšnje alineje, če opravlja kmetijsko dejavnost na kmetiji kot edino oziroma glavno dejavnost in je za to ustrezno usposobljena (kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost v primerih, določenih v prejšnjem členu), ki je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pridobivala pomemben del dohodka, pa zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, če poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč ali oseba, ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena.

VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA

Imate vprašanje povezano z nakupom in prodajo nepremičnine, predkupno pravico, zemljiškoknjižnimi postopki, zaznambami v zemljiški knjigi, pravicami in obveznostmi, ki jih imate kot etažni lastnik v večstanovanjski stavbi, najemniškimi razmerji, služnostnimi pravicami na zemljišču, dedovanjem nepremičnin, urejanju odnosov med mejaši in podobnimi problemi?

Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.