Svetovalnica: Kdo poda predlog za vpis služnosti in nosi stroške

Pozdravljeni,

trije dediči smo podedovali kmetijska zemljišča in mejimo med seboj.

Preko mojega zemljišča je sodišče določilo pot oz. približno traso, ki mora biti 3 m široka in poteka od občinske ceste do naše tromeje. Ta pot naj bi služila za uporabo le v kmetijske namene (s kmetijskimi stroji). Jaz imam dostop z občinske ceste, torej te poti ne potrebujem.

Zanima me, kdo poda predlog za odmero te poti in nato tudi vpis služnosti in služnostne dolžnosti oz. pravice v ZK in kdo plača vse te stroške. 

Sodišče je tudi zapisalo, da se v primeru spremembe namembnosti zemljišč iz kmetijskih v zazidljiva, služnostna pot uporabi tudi v te namene.

Hvala in lep pozdrav.

Pozdravljeni.

Služnost poti spada pod negativne stvarne služnosti, ki v skladu z 213. členom Stvarnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/02 s spremembami, v nadaljevanju: SPZ) pomenijo pravico lastnika nepremičnine (gospodujoče stvari) zahtevati od lastnika služeče stvari (nepremičnine), da opušča dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini.

Pri predmetni potni služnosti je izvrševanje slednje omejeno le na del nepremičnine. V takšnem primeru se lahko prostorske meje izvrševanja služnosti vpišejo v zemljiško knjigo, kot izhaja iz vsebine listine, ki je bila podlaga za njeno vknjižbo. SPZ ne določa, da bi moral biti potek služnostne poti določen z navedbo posameznih točk in z razdaljami med njimi, ampak uporablja pravni standard natančnega opisa. Zaradi navedenega zadostuje opis služnosti poti na tri metre široki trasi.

V primeru, da služnostno pravico, ki se vpisuje, konstituira pravnomočen sklep o dedovanju, pravnomočen sklep, izdan v postopku izvršbe na nepremičnino oziroma v stečajnem postopku, ali odločba državnih organov, za katere zakon tako določa, odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti. Stvarna služnost v takšnem primeru nastane z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna. Čeprav vpis v zemljiško knjigo nima konstitutivnega učinka, je pa za služnostnega upravičenca pomemben zaradi učinkovanja načela zaupanja v zemljiško knjigo. V skladu z drugim odstavkom 46. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03 s spremembami) mora sodišče oziroma drug državni organ, ki je odločal na drugi stopnji, o odločbi, s katero je ustanovil služnost, obvestiti zemljiškoknjižno sodišče v petnajstih dneh po pravnomočnosti oziroma dokončnosti in obvestilu priložiti izvod odločbe s potrdilom o pravnomočnosti.

Ker iz zastavljenega vprašanja ne izhaja narave sodne odločbe, predpostavljamo pa, da gre za pravnomočen sklep o dedovanju, nadaljujemo z obrazložitvijo, da je za vpis v nasprotnem primeru dolžen služnostni upravičenec poskrbeti sam, saj ga zemljiškoknjižno sodišče ne izvede samo po uradni dolžnosti. Navedenemu pritrjuje drugi odstavek 8. člena SPZ, ki določa, da tisti, ki izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi škodljive posledice takšne opustitve. Služnostni upravičenec je lastnik nepremičnine oziroma služeče stvari, v korist katere je služnost ustanovljena. Ker ima služnostni upravičenec od služnosti korist, je slednji, če ni s posebnim dogovorom ali sodno odločbo določeno drugače, odgovoren za vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo. Navadno nosi stroške zemljiškoknjižnega postopka predlagatelj, tj. če s posebnim dogovorom ali sodno odločbo ni določeno drugače. Ne glede na navedeno pa lahko predlaga vknjižbo vsaka stranka (fizična ali pravna oseba), ki želi doseči vpis predmetne pravice v zemljiško knjigo.

Lep pozdrav.

VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA

Imate vprašanje povezano z nakupom in prodajo nepremičnine, predkupno pravico, zemljiškoknjižnimi postopki, zaznambami v zemljiški knjigi, pravicami in obveznostmi, ki jih imate kot etažni lastnik v večstanovanjski stavbi, najemniškimi razmerji, služnostnimi pravicami na zemljišču, dedovanjem nepremičnin, urejanju odnosov med mejaši in podobnimi problemi?

Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.