V zadnjem četrtletju 2017 so se v primerjavi s tretjim stanovanjske nepremičnine v Sloveniji podražile za 3,7 odstotka, kar je tri odstotne točke več od povprečja EU in največ med članicami, na letni ravni pa kar za desetino (višja je bila rast le na Irskem in Portugalskem).
Razlogi za takšen skok cen (ob rekordnem številu transakcij) so na dlani: ugodne gospodarske razmere, zmanjševanje brezposelnosti in pozitivna gibanja na trgu dela, večje zaupanje potrošnikov, pa tudi ugodni kreditni pogoji, zlasti nizke obrestne mere. A eno je rast, drugo je raven cen; v Sloveniji kljub trenutni dinamiki ostaja precej pod predkriznim vrhom in finančni analitiki mirijo, češ da to še ni napihovanje nepremičninskega balona. Toda evropski odbor za sistemska tveganja je osem držav evroobmočja zaradi visoke rasti cen nepremičnin že uvrstil na seznam držav s povečanimi tveganji na nepremičninskem trgu. Maja Ostanek, vodja oddelka nepremičnin v svetovalnem podjetju KF Finance, meni, da nismo na tej točki, ko bi lahko govorili o pregretosti trga, temveč da gre za odraz zapoznelega odziva gradbeništva.
Zaloge novih stanovanj, ki so bila v ponudbi za prodajo, so tako rekoč povsod v Sloveniji pošle že lani, zmanjkalo je tudi tistih iz nasedlih projektov. Po dolgem času je postalo jasno, da ljudje ne kupujejo stanovanj le za lastno uporabo, ampak kot investicijo, torej za oddajo v najem. Kakor menijo nepremičninarji, se je zaradi tega povečala tudi cena rabljenih – vsaj tistih, ki so kolikor toliko zadovoljila zahteve kupcev in prodajalci niso bili pretirano pogoltni. Povprečne cene so zrasle tudi tam, kjer so bile zaradi gospodarskih okoliščin prizemljene (na primer v Mariboru). Zanimivo je, da so v stanovanja na Štajerskem začeli vlagati Ljubljančani (in tako podkurili cenam), saj si tam ob nižjih cenah kvadratnega metra in skoraj enakih najemninah obetajo bistveno boljši donos kot v Ljubljani.
V pričakovanju nove ponudbe
V Ljubljani so se, kakor pravi nepremičninski posrednik Roman Prskalo iz agencije Metropola, novogradnje razprodale tudi zato, ker so prodajalci, ki so zgradili stanovanja v drugačnih gospodarskih razmerah, ob drugačni kalkulaciji, prišli na trg z dokaj sprejemljivimi cenami, okoli 2500 evrov za kvadratni meter. Nova ponudba se napoveduje na občutno višjih censkih ravneh, zato je pričakovati, da se bo splošna raven cen stanovanj še naprej dvigovala (saj to vpliva tudi na prodajne pogoje rabljenih).
Bera je obetavna, a sogovornik meni, da ne bo mogla v celoti zadovoljiti apetitov potencialnih kupcev; v času pred krizo se je namreč v Ljubljani prodalo po 1500 stanovanj na leto. Že zdaj pa je jasno, da bo ta ponudba vsaj cenovno močno odstopala od trenutne. Če bodo obveljale cene, ki so pri nekaterih projektih vsaj okvirno znane (med 3000 in 4000 evri na kvadratni meter), lahko to dejstvo vendarle zavre povpraševalno evforijo.
Poleg tega se že dalj časa govori o nekaterih večjih projektih, ki pa so pomaknjeni v bolj oddaljeno prihodnost: na primer o približno 100 stanovanjih v središču Ljubljane na območju Kolizeja, okoli 500 stanovanjih na območju Tobačne, 250 stanovanjih v Črnučah pri Črnuškem bajerju, 330 stanovanjih na Poljanah, 300 stanovanjih na Rakovi jelši, o projektu na območju Kolinske … Ti so za zdaj še manj gotovi, po mnenju Romana Prskala bi lahko ob določenih pogojih prišli na trg v treh do štirih letih. Po kakšnih cenah, pa je seveda nemogoče napovedati.