Arhitekturni dialog: Mansarda z atrijem

Na južni strani ohranimo balkon, ki se razteza po vsej dolžini in omogoča prijetno dnevno osvetljenost.

Zasnova mansarde sledi želji po svetlih, odprtih prostorih in po izkoriščenosti različnih višin, ki so posledica strešnega ovoja mansardnih prostorov. Osrednji prostor združuje jedilnico in dnevno sobo, ki se razširi vse do balkona na eni strani in streš­nega atrija na drugi. Strešni atrij predstavlja ločnico in nakazuje predprostor med spalnicama, predvsem pa daje občutek večje prostornosti dnevne sobe, ki je tako še bolj povezana z naravo, v nasprotju z balkonom, obrnjenim na ulico, pa zagotavlja zasebnost.

Kamin na drva, priključen na obstoječi dim­nik, ogreva celotno stanovanje in mu daje poseben občutek topline in prijetnosti. Svet­loba vstopa v notranjost skozi panoramsko okno bivalnega dela, več strešnih oken in zastekljen strešni atrij. Na obstoječi balkon se odpirata kuhinjski del, ki potrebuje svetle površine in možnost prezračevanja, ter otroška sobica, ki se lahko razširi na zunanjo zastekljeno igralnico.

Posebnost stanovanja so odebeljene stene med prostori, oblikovane iz modula lesene konstrukcije, ki nadomeščajo klasične predelne stene. Modul po potrebi in namembnosti prostora polnimo z obeh strani. Prostor se tako spreminja, odpira, zapira, išče nove možnosti, morda celo namembnost in kar najbolje izkoristi dano višino.

Tako zasnovana mansarda kljub zračnemu in prilagodljivemu tlorisu tvori posamezne manjše ambiente, ki v novem domu pričarajo posebno ozračje in pridih svežine.