Kopalnice: za začetek premišljen načrt

Svetovanje, kako urediti kopalnico, ponuja veliko salonov, ki prodajajo kopalniško opremo, tudi večji nakupovalni centri. Postopek je bolj ali manj povsod podoben. Osebno se je treba odpraviti v salon in s seboj vzeti skico tlorisa kopalnice, ki poleg mer vključuje tudi podatke, kje so vrata, okno, vodovodna in električna napeljava. Svetovalec potem svetuje in izriše kopalnico z opremo iz salona, ki si jo kupec izbere, vse od keramičnih ploščic, sanitarne keramike in pohištva do armatur. Svetovanje je pri nekaterih brezplačno, ne glede na to, ali kupite izbrano opremo ali ne, pri nekaterih pa ga je treba plačati, če se odločite, da ne boste kupili ničesar. Izris vas bo stal približno 40 evrov. Prav tako ponekod dobite podatke o izvajalcih, nekateri omogočajo celo izvedbo na ključ. To pomeni, da vam, potem ko ste izbrali in določili, kakšna bo prenovljena kopalnica, ponudijo storitve oz. kontakte izvajalcev za dela, kot so polaganje keramičnih ploščic, vodoinštalaterska dela, elektroinštalacije, manjša zidarska dela in montažo opreme. Veliko kopalniške opreme si je mogoče ogledati že na spletnih straneh ponudnikov, tako da so želje lahko že precej izoblikovane, ko so odpravimo po nakupih.

Ali je to res dovolj, da bo kopalnica dobro izkoriščena, hkrati pa prijetna na pogled? Seznam napak, ki jih ljudje naredijo pri takem pristopu k prenovi, je kar dolg, pravi arhitektka Špela Modic. Nekaj jih našteje. Trend pralnih barv in minimalne površine v keramičnih ploščicah večine salonov še ni dosegel, zato je prostor pogosto v celoti obložen s keramiko, kar mu odvzame občutek topline. »Najpogostejša je kombinacija kotne polkrožne kopalne kadi v enem in kot­ne polkrožne kabine za prhanje v drugem kotu. Takšna kopalnica nikakor ne more spadati v wellness kategorijo, ker nastanejo težave pri estetskem oblaganju s keramiko in kombiniranju s pralnimi barvami, če odmislimo slabo izkoriščenost in funkcionalnost prostora,« pravi sogovornica. Druga težava je kabina za prhanje – pri najlepših je kar najmanj profilov in vodil, ki so zbirališče umazanije in težavni za čiščenje. Tudi kopalniški pohišt­veni blok, ki ga saloni povečini prodajo, ni nujno najboljša rešitev, saj je treba v majhni kopalnici izkoristiti vsak centimeter in je opremo smiselno izdelati po meri. Če ima kopalniški blok ogledalo, zgoraj pa poličko z lučkami, tudi osvetlitev obraza ni pravilna, še opozori sogovornica.

Kombiniranje keramičnih ploščic je po njenih besedah stvar okusa, vendar so trendi takšni, da so ploskve enotne in bordure nezaželene. »Majhna kopalnica bo z vertikalnim dekorjem in večbarvno keramiko v pasovih delovala razdrobljeno. Zato izberemo največ dva odtenka. Če je v kopalnici predviden bel cevni radiator, ga ne poudarjamo in ga montiramo na belo obarvano steno ali nevtralno podlago.«

Dober izkoristek prostora

Osnova vsakega projekta je po besedah Modičeve funkcionalna razporeditev in dober izkoristek prostora, ob tem pa je pomembno tudi prijetno počutje. »Že pri načrtovanju postavitve elementov sanitarne keramike me zanima končni videz prostora. Keramiko predvidim le tam, kjer je nujna in med načrtovanjem razmišljam, kje bodo te površine in kako jih oblikovati v zaokroženo celoto. Pri kopalnicah, ki niso v celoti obložene s keramičnimi ploščicami, je začetna faza projektiranja zelo pomembna, da so elementi, kjer je steno treba zaščititi s keramiko, skupaj, in ne vsak na svojem koncu prostora,« pojasnjuje arhitektka najpomembnejše pri zasnovi kopalnice. Sama se vedno trudi, da postavitev ne bi bila preveč klasična, zato se v njihovih projektih večkrat pojavljajo nižje ali visoke pregrade s sanitarnimi elementi z ene ali z obeh strani. Aparate, kot so grelnik vode, pralni in sušilni stroj, če se le da, skrije v omaro z ustreznim prezračevanjem, ker sicer pokvarijo vzdušje v še tako lepem prostoru. Če se odločijo za zdaj kar priljubljene stenske obloge, jih izberejo v nevtralnih barvah, saj jih je težko zamenjati, zato se jih uporabnik ne sme naveličati, sicer pa kopalnico raje popestrijo z barvnimi stenami ali dodatki.

Razporeditev kopalniških elementov

Prenova kopalnice pomeni veliko umazanega dela, zato se splača biti temeljit, ko se tega lotimo. Ali je torej smiselno prestaviti inštalacije in spreminjati položaj kopalniških elementov? »Če se postavitev kopalnice s premikanjem inštalacij izboljša, je to vsekakor smiselna investicija. Načeloma premikanje vode ni nikoli težava, bolj smo omejeni pri premikanju odtoka za stranišče,« odgovarja arhitektka. Kot še pravi, se pogosto zgodi, da v novogradnjah lastniki stanovanj niso zadovoljni z videzom kopalnice. V takšnih primerih nekaj pripomore že menjava sanitarne keramike in izdelava novega pohištva, če je seveda stenska keramika dovolj nevtralna in nevpadljiva.

Pri razporeditvi sanitarne keramike velja upoštevati nekaj pravil. Tako arhitektka svetuje, da umivalnika ne postavimo za vrata, saj kopalnico običajno uporablja več družinskih članov. Ko si nekdo umiva zobe ob umivalniku, to ne sme ovirati vhoda. Če je v prostoru okno, naj bo umivalnik osvetljen z naravno svetlobo. Straniščna školjka naj ne bo osrednji motiv, ki ga zagledamo, ko odpremo vrata. Ta kotiček, če je le mogoče, nekoliko ločimo od preostalega dela kopalnice. Dobre so rešitve s pregrado, ki zagotavlja nekaj zasebnosti. Najlepše in najbolj praktično je, da stojita straniščna školjka in bide drug ob drugem, enako velja za pisoar.

»Ko razmišljamo o položaju kabine za prhanje in ali kopalne kadi, ne smemo pozabiti, da bo to del prostora, ki je visoko obložen s keramiko. Če bomo imeli oboje, je najlepše, da sta elementa ob isti steni, ki je v celoti oblečena v keramiko. Tako dosežemo eleganten videz kopalnice in minimalno površino s keramiko prekritih sten,« pojasnjuje sogovornica. Prha naj bo čim bolj udobna. Po izkušnjah arhitektke so pravokotne oblike boljše od krožnih, saj je v njih več prostora, poleg tega lahko izberemo stekleno kabino z manj profilov, v katerih se nabira umazanija. Kotne kadi v kopalnici zavzamejo več volum­na, so pa po dolžini poglobljenega dela v resnici krajše. Prostostoječa kad pride do veljave takrat, ko je okrog nje dovolj prostora. »Za zelo majhne prostore je najprimernejša prha, če pa se kadi ne moremo odpovedati, lahko izberemo takšno manjše dimenzije in se v njej tudi prhamo,« odgovarja Modičeva, kako rešiti dilemo prha ali kad ali kar oboje.

Ob ogledalu razpršena osvetlitev

Dobra osvetlitev kopalnice je zelo pomembna. Ogledalo naj bi bilo po besedah sogovornice osvetljeno s strani, z leve in desne, in sicer z razpršeno svetlobo, ki na obrazu ne bo ustvarjala senc. Odsvetuje usmerjeno reflektorsko osvetlitev z vrha. V majhnih kopalnicah lahko dobro osvetljeno ogledalo nadomesti osrednjo stropno luč. Prav tako je dobrodošla, pravi arhitektka, ambientalna osvetlitev. Vgradi se lahko v police ali niše kot indirektna osvetlitev. Luči nad prho ali kadjo morajo imeti ustrezno zaščito.

Kopalnice, ki jih predstavljajo na sejmih, so razkošne, v velikih prostorih in vse bolj podobne dnevnim sobam. Takšnih, ki bi dosegale sejemske postavitve, je med njihovimi projekti zelo malo. Zanimivo pa je, pravi arhitektka, da so v biroju tako spretni pri dobrem izkoristku majhnih prostorov, da morajo pri velikih ta vidik zavestno izklopiti. Velikost kopalnice v novogradnjah, kot opaža, je zelo različna. Navadno imajo večja stanovanja poleg kopalnice vsaj še ločeno stranišče in utiliti, kar je smiselno, pogosto pa sta v eni enoti tudi dve kopalnici. »Vse je odvisno od življenjskega sloga. Nekateri potrebujejo poleg stranišča še dve kopalnici, drugi bi raje imeli eno večjo s savno in prostorom za počitek. Opažam tudi stanovanjske enote majhnih kvadratur z večjo kopalnico in dodatnim utilitijem. Vse lepo in prav, če ne bi na ta račun trpel dnevni bivalni del, ki je zato premajhen in natlačen, uporabniki pa ga zelo težko vsaj približno funkcionalno uredijo,« razmišlja arhitektka.

A tudi majhno kopalnico se da spremeniti v prijeten prostor za sprostitev. »Večji del sten obarvamo s pralno barvo, da se izognemo izrazitemu kopalniškemu videzu. Izberemo ploščice večjih dimenzij, da dosežemo enovite površine. Toplino bodo prostoru dale lesene površine. Za naraven ambient uporabimo prodnike, veje ali zadnja leta priljubljene zelene stene,« svetuje Modičeva in priporoča, da če je le mogoče, za pralni in sušilni stroj najdemo prostor drugje v stanovanju ali pa ga zapremo v omaro.