Nekateri hladilniki glasnejši od pomivalnega stroja

Pri izbiri hladilnika je osnovno vprašanje, kako številčno je gospodinjstvo in kakšne so naše nakupovalne in prehranjevalne navade. Število oseb določa prostornost, nakupovalne in prehranjevalne navade pa, ali potrebujemo le hladilni ali tudi zamrzovalni del. Pomemben je tudi proračun, ki smo ga namenili zanj, šele nato pridejo na vrsto dodatne funkcije aparata, pojasnjuje Katjuša Gajser iz podjetja Harvey Norman.

PREBERITE ŠE: Ko se vam v času korone pokvari gospodinjski aparat

Povprečen uporabnik se med vsemi tujimi izrazi in funkcijami težko znajde, še posebno zato, ker so si po imenih precej podobne. Pogosto se zgodi, da stranka v prepričanju, da kupuje eno, po prihodu domov razočarano ugotovi, da je dobila nekaj povsem drugega, iz izkušenj pove Simon Zupanc, direktor Mizarstva Zupanc, kjer so specializirani tudi za svetovanje in prodajo gospodinjskih aparatov. »Uporabne funkcije so na trgu že dalj časa, kar nekaj novih funkcij pa je predvsem marketinških.«

No frost ali smart frost – kakšna je razlika

Skoraj vsi novejši modeli hladilnikov že imajo funkcijo, ki zmanjša pojav nabiranja ledu, pojavlja pa se pod različnimi imeni, kot so nano frost, no frost, smart frost ... Vsem je skupno zmanjšanje oz. preprečevanje nabiranja ledu, razlikujejo pa se v načinu delovanja. »Skrivnost je v obdelavi zraka, ki z odvajanjem hlapov iz živil preprečuje nastajanje ledu. Sistem odvzema vlago iz notranjosti in tako preprečuje nastanek ledu,« pojasnjujeta produktni vodji v Gorenju Črt Vedenik in Mojca Katič.

No frost (drugi izraz je nano frost) pomeni, da se v hladilniku in zamrzovalniku led ne nabira. Po Zupančevih besedah na trgu skoraj ni več hladilnika, ki ne bi imel te funkcije v hladilnem delu – postala je že standard, medtem ko jo ima pri zamrzovalnikih približno 60 do 70 odstotkov zamrzovalnih omar. Poudari še eno prednost, in sicer da se živila v zamrzovalniku ne sprimejo med sabo. Ročno odtaljevanje aparata s to funkcijo tako ni potrebno, ga je pa treba enkrat na leto temeljito očistiti. Slabost je, da lahko intenzivnejše kroženje zraka povzroči hitrejše izsuševanje živil, saj je v prostoru manj vlage, zato je živila priporočljivo pokriti s folijo za shranjevanje ali zapakirati v nepredušno embalažo, opozarja Gajserjeva.

Pri aparatih s funkcijo smart frost (tudi low frost) led sicer nastaja, a ga je za pri­bližno 50 do 60 odstotkov manj kot v zamrzovalnikih brez te funkcije, pojasnjuje Zupanc. Ročno odtaljevanje takšnih aparatov je še potrebno, a bistveno manjkrat kot pri klasičnih sistemih hlajenja brez te funkcije. Gorenjeva strokovnjaka svetujeta, da to naredimo, ko je plast ivja oziroma ledu debela od 3 do 5 mm – v povprečju enkrat ali dva­krat na leto.

Po Zupančevih izkušnjah veliko kupcev ne pozna razlike med omenjenima funkcijama in so pri izbiri v zadregi. »Pri veliki zamrzovalni omari, ki ima sedem ali osem predalov, ni dileme – ta mora imeti funkcijo no frost. Pri kombiniranem hladilniku (zgoraj hladilni, spodaj zamrzovalni del) pa ima smart frost več prednosti.« Na prvem mestu je večji volumen – pri večini hladilnikov s to funkcijo je zamrzovalnik bistveno večji kot pri no frost. Hladilniki no frost so (razen nekaterih izjem) glasnejši, in ker so v sodobnih interierjih pogosto postavljeni v osrednjem prostoru, je to kar pomemben dejavnik. Praviloma tudi porabijo več električne energije.

V ničti coni živila dlje ohranijo svežino

Pomembna funkcija je tudi ničta (nulta) cona hladilnika, tj. prostor ali predal, kjer je temperatura tik nad lediščem, 0,5 stopinje Celzija. V njej živila dlje časa ohranijo svežino, namenjena pa je sadju, zelenjavi, sirom in salamam, saj v nasprotju s funkcijo no frost poskrbi za večjo zračno vlažnost, kar lahko tudi za več tednov podaljša uporabnost živil.

Prav pri tej funkciji je po izkušnjah Zupanca največ zavajanja oziroma napačnih predstav strank. Ničta cona namreč ni enako kot sveža cona in ta dva pojma kupci pogosto mešajo. »V sveži coni je temperatura le malenkost nižja kot v preostalem delu hladilnika – če je v hladilniku 6 stopinj, je v predalu 4 stopinje Celzija, to pa je daleč od ničte cone. Prava ničta cona ima namreč svoje hlajenje, ločeno od hladilnika, medtem ko ga sveža nima – v njej je hladneje le zato, ker je umeščena v nižji del hladilnika, pojasnjuje.

Ločen krogotok

Opozoriti velja še na eno pomembno funkcijo, ki je veliko hladilnikov še vedno nima, čeprav je na trgu že zelo dolgo. Gre za ločen krogotok, ki omogoča, da je hlajenje hladilnega in zamrzovalnega dela ločeno. »Če ni ločenega krogotoka, hladilnik dobiva hlad iz zamrzovalnika, kar pomeni, da je to mrzel zrak, ki bolj izsušuje živila,« pojasnjuje Zupanc. Pri ločenem krogotoku lahko izklopimo samo zamrzovalnik (npr. med čiščenjem), medtem ko hladilnik normalno deluje.

PREBERITE ŠE: Razbijamo mite o energijsko varčnih gospodinjskih aparatih

Glasnost

Pred nakupom velja posebno pozornost nameniti tudi glasnosti naprave. Nekateri novejši modeli so lahko celo glasnejši od hladilnikov, ki so jih izdelovali včasih. To velja predvsem za t. i. ameriške hladilnike in modele no frost, ki še nimajo vgrajenih najnovejših tehnologij, in takšnih je na trgu precej. Zupanc opozarja, da so nekateri lahko celo glasnejši od pomivalnega stroja: »Glasnost ameriških hladilnikov je od 42 do 45 dB, kar je precej, medtem ko sega pri pomivalnih strojih od 41 do 42 dB. Razlog za glasnost je velikokrat prav tehnologija no frost in prostostoječi modeli so še toliko bolj glasni kot vgradni.«

Zakaj se v zamrzovalniku nabira led?

Glavni razlog za nabiranje ledu v no­tranjosti zamrzovalnika je odpiranje vrat. Količina bo precej manjša, če zamrzovalnik odpremo in takoj spet zapremo. Pri čezmernem nabiranju ledu je treba preveriti tesnjenje aparata – najbolje z vlečenjem lista papirja med tesnilom vrat in aparatom, svetujejo v Gorenju. Vrata dobro tesnijo, če list papirja težko premikamo vzdolž celotnega obsega vrat. Pri slabem tesnjenju priporočajo menjavo tesnila.

Ameriški hladilniki

Po besedah sogovornikov še vedno prodajo največ vgradnih hladilnikov, se pa v zadnjih letih povečuje zanimanje za že omenjene ameriške. Res pa si marsikdo, ki je nameraval kupiti ameriški model, pozneje premisli, saj ima precej slabosti. Na prvem mestu je teža (da ga prinesejo v prostor, so potrebni kar štirje ljudje), druga slabost je glasnost, tretja pa nefunkcionalnost, saj je hladilnik dimenzijsko izredno velik, v njem pa je razmeroma malo prostora. Kupci pogosto spregledajo tudi njegovo globino – ameriški hladilnik je globok 75 cm, 15 cm več od standardnih modelov, kar je lahko v manjših kuhinjah težava. Njegova prednost pa je vgrajen ledomat. Za ta tip hladilnika se mnogi odločijo prav zaradi te funkcije, a po sogovornikovem mnenju je ledomat bolje kupiti ločeno, sicer pa izbrati funkcionalnejši model.

Novosti

Razvoj na področju hladilnih naprav je zelo hiter, aparati postajajo energetsko varčnejši in tehnološko naprednejši. Kot pojasni Kat­juša Gajser, večina hladilnikov omogoča natančen nadzor vlage, uravnavanje kroženja zraka ter preprosto prilagajanje predalov in polic, zelo koristna pa je tudi funkcija zvočnega opozarjanja, če pozabimo zapreti vrata.

Med novostmi velja omeniti tudi notranjo kamero, ki se po izkušnjah Zupanca zelo dobro obnese. V hladilniku sta nameščeni dve kameri – ena je usmerjena v vratni del, druga v hladilnega. Do kamer uporabnik dostopa z aplikacijo na telefonu, s katero lahko od koder koli pregleda vsebino hladilnika – tudi med nakupovanjem v trgovini.

Druga večja novost je upravljanje hladilnika po telefonu. Uporabnik lahko na daljavo preveri temperaturo v zamrzovalnem/hladilnem delu ter jo prilagodi, funkcija pa opozori tudi na morebitno okvaro ali izklop – če se denimo v zamrzovalniku začne dvigati temperatura.