Očetova nova partnerka je v hišo pripeljala ljubimca - skrbi me dedovanje

Pozdravljeni,

mami je pokojna že 20 let. Takrat je bilo dedovanje, kjer sem v last prejel 1/6 hiše, enak delež moja sestra, ostalo pa oče (2/3).

Sedaj ima oče že 18 let drugo partnerko, s katero imata še enega otroka. Pred letom je njegova zdajšnja žena na isti naslov pripeljala še novega partnerja. S to ženo je oče pred petimi leti sklenil pogodbo o preživljanju, kar je zapečateno tudi v zemljiški knjigi.

Zanima me, kako je v primeru, ko oče umre, z njegovimi 2/3 hiše - ali se dedujeta in kako? Zanima me tudi, ali lahko predčasno izterjam svoj delež na nepremičnini ter če lahko kako izpodbijam to pogodbo o preživljanju? Ali lahko tudi novi partner očetove druge žene, ki ga je pripeljala na ta naslov, čez čas zahteva svoj delež?

Najlepša hvala za odgovor.

Pozdravljeni,

po smrti vaše matere je vaš oče kot zakoniti dedič dedoval 2/3 hiše in s tem deležem je tudi prosto razpolagal, seveda upoštevajoč dejstvo, da je nepremičnina v solastništvu, saj sta dedovala tudi vidva s sestro. Ker si je vaš oče ustvaril novo življenje s partnerko, s katero imata tudi otroka, lahko smatramo, da z novo partnerko živita v zunajzakonski skupnosti, torej bi, ob smrti vašega očeta, zagotovo veljala za njegovo zakonito dedinjo. Status »novega« partnerja partnerke vašega očeta je težko opredeliti, saj imamo premalo podatkov. V Sloveniji zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost med več osebami namreč ni možna, torej »novi« partner partnerke vašega očeta ne more biti prepoznan kot zakoniti dedič, v kolikor zunajzakonska skupnost med vašim očetom in partnerko še obstaja. Zunajzakonska skupnost je namreč dalj časa trajajoča življenjska skupnost (enega) moškega in (ene) ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.

Je pa odgovor na vaše vprašanje bolj povezan s pogodbo o preživljanju, ki jo je vaš oče sklenil s partnerko, saj je s to pogodbo predmetno nepremičnino dejansko izvzel iz dedovanja, torej zakoniti dediči niste upravičeni do nujnega deleža.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je odplačni pravni posel, zato naj bi bili dajatev preživljanca in ocenjena protidajatev preživljavca, v času sklenitve pogodbe, enakovredni. Preživljavec pridobi preživljančevo premoženje šele z njegovo smrtjo. Če dajatev in protidajatev nista približno enakovredni, se pogodba v presežku lahko šteje za darilo, ki ga je treba upoštevati pri uveljavljanju nujnega dednega deleža. Da pa bi dosegli, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju v presežku šteje za darilo, jo je treba izpodbijati že v zapuščinskem postopku, sodišče pa dediče napoti na pravdo.

Lahko pa se takšna pogodba o preživljanju v celoti izpodbija, če obstajajo okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da pogodbeni stranki, torej preživljanec in preživljavec, dejansko nista sklenili pogodbe o preživljanju, ampak sta le želeli prekriti darilno ali kakšno drugo pogodbo.

VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA

Imate vprašanje povezano z nakupom in prodajo nepremičnine, predkupno pravico, zemljiškoknjižnimi postopki, zaznambami v zemljiški knjigi, pravicami in obveznostmi, ki jih imate kot etažni lastnik v večstanovanjski stavbi, najemniškimi razmerji, služnostnimi pravicami na zemljišču, dedovanjem nepremičnin, urejanju odnosov med mejaši in podobnimi problemi?

Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.