Svetovalnica: Dedovanje in demenca - kako zaščititi svoje pravice do nujnega deleža

Spoštovani.

Moje vprašanje je sledeče: kako naj se z bratom zavarujeva pri dedovanju stanovanjske hiše. Mati namreč govori, da bo hišo zapisala hčerkama njene nečakinje.

Brat stanuje v njeni hiši v svojem nadstropju, mati pa v svojem. Brat mami pomaga pri dnevnih opravilih, kolikor pač lahko, ker je še aktivno zaposlen. Sam stanujem 24 km stran v svoji hiši in občasno pomagam, kolikor zmorem, ker sem upokojen, mi pa stroški prevoza odnesejo tudi nekaj pokojnine.

Kaj lahko storiva v tem primeru? Mama je stara 86 let in ugotavljava, da ima začetek demence, saj marsikaj pozabi, postala pa je tudi hudobna do naju in najinih partnerk. Kar koli se ji po njeni želji nudi, kasneje vse to zanika in pove, da ona ni tega hotela.

Ali se lahko zavarujeva s kakšno plombo na nepremičnino, ki je v njeni lasti, midva pa sva zakonita dediča. Oče je lani septembra umrl in ni bil lastnik ničesar, od takrat pa se stanje samo poslabšuje. 

Z bratom za časa njenega življenja ne zahtevava ničesar, pomagava, kolikor zahteva - ne prosi in se trudiva po najboljših močeh, da ji ustreževa, čeprav ji na koncu ni nič všeč.

Mama ima sicer zelo dobro pokojnino in finančno nima nobenih težav niti dolgov.

bralec

Odgovarja:

Tanja Bohl

Odvetnica

Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.

Pozdravljeni.

Vaša mati je tekom svojega življenja s svojim premoženjem upravičena prosto razpolagati. Po njeni smrti sta kot njena nujna dediča, skladno s prvim odstavkom 26. člena Zakona o dedovanju (Uradni list RS, št. 15/76 s spremembami, v nadaljevanju: ZD), upravičena do nujnega deleža, ki se odmeri od dela zapuščine.

Pri tem je odvisno, če mati hišo odtuji z oporoko ali za čas svojega življenja s pravnim poslom med živimi. Skladno z drugim odstavkom 28. člena ZD je najprej treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. V primeru, da mati razpolaga s hišo v korist hčer nečakinje z oporoko, bi se vrednost stanovanjske hiše štela v zapuščinsko maso, od katere bi se odmeril vaš in bratov nujni delež.

Če pa vaša mati prenese lastninsko pravico na stanovanjski hiši za čas njenega življenja, se po njeni smrti v zapuščinskem postopku (skladno s petim odstavkom 28. člena ZD - če na primer vaša mati stanovanjsko hišo z darilno pogodbo prepiše na hčeri nečakinje prej kot v enem letu od svoje smrti), njene vrednosti ne vključi v nerazpoložljiv del zapuščine, od katerega je mogoče zahtevati nujni delež. Vaš zakoniti oziroma nujni delež bi se tako odmeril od zapuščinske mase, ki ne bi obsegala stanovanjske hiše.

Okoliščina, da z bratom pri materi ugotavljata začetek demence, pa lahko vpliva na njeno poslovno in oporočno sposobnost. Na tem temelju lahko naknadno izpodbijate pravni posel, s katerim odtuji nepremičnino oziroma oporoko, lahko pa ravnate tudi preventivno in predlagate uvedbo postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, skladno s prvim odstavkom 262. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17 s spremembami, v nadaljevnju: DZ).

Skladno s prvim odstavkom 41. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 s spremembami, v nadaljevanju: OZ) mora za sklenitev veljavne pogodbe imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe. V nasprotnem primeru lahko zaradi neizpolnjenosti ene izmed temeljnih predpostavk sklenitve pravnega posla, skladno s prvim odstavkom 95. člena OZ, pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, zahteva, da se pogodba razveljavi.

Skladno s prvim odstavkom 59. člena ZD, lahko oporoko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti, nadalje pa drugi odstavek istega člena določa, da je oporoka neveljavna, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, še ni bil star petnajst let ali ni bil sposoben za razsojanje. Slednje je relevantno v primeru, da vaša mati stanovanjsko hišo podeli hčerkama nečakinje v oporoki, nato pa le-to izpodbijate in z bratom namesto nujnih, dedujeta zakonite dedne deleže, kamor bi v takem primeru sodila tudi stanovanjska hiša.

Skladno s prvim odstavkom 262. člena DZ, sodišče lahko osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. Nadalje drug odstavek istega člena določa, da sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic. Prvi odstavek 263. člena nato določa, da se o veljavnosti pravnih poslov, ki jih je sklenil varovanec, čeprav bi ga moral zastopati skrbnik, in pravnih poslov, ki jih je sklenil varovanec brez potrebnega skrbnikovega dovoljenja, presoja po pravilih obligacijskega prava.

Lep pozdrav.