Lačnim pasjim očem se je težko upreti. Tudi ko vemo, da so njihovi trebuščki v resnici polni, nas znajo nadvse ponižno prositi za nove priboljške in stoječ ob mizi upajo, da nam bo kaj "po nesreči" padlo z nje. Nič čudnega, za večino kužkov je hrana največja motivacija in zanjo bi naredili marsikaj. A vsa hrana, ki jo uživamo ljudje, ni primerna za njihovo prebavo, prav tako je lahko nadvse moteče, če se med obroki motajo pod mizo in nas bolj ali manj aktivno prosijo za okusne grižljaje.
Gotovo veste, da psi kaj hitro ugotovijo, kje sta kuhinja in jedilnica, ne glede na to, v čigav dom so povabljeni. Še posebno ponižni so takrat, ko si želijo, da bi z njimi podelili hrano, ki jo uživamo sami. Večina kinologov je mnenja, da psom s hranjenjem z mize ne delamo nobene usluge, zato je njihovo moledovanje za naše grižljaje treba zatreti. A kako se tega lotiti?
Prvo pravilo, ki ga morate upoštevati, je, da od trenutka, ko se usedete k obedu, s svojim psom ne vzpostavljate očesnega stika, ga ogovarjate ali kaj podobnega. Ko sedite za mizo, psa ignorirajte. Če vas kljub temu s tačkami opominja na svojo prisotnost, ali pa se slini po vaših hlačnicah, ga sprva poskusite zamotiti z igračo ali kakšnim žvečljivim priboljškom, ki je kužku zanimiv. Preden začnete jesti, dajte kužku ta njegov "motilec", nato pa do konca svojega obroka z njim ne vzpostavljajte stika.
Če vas kuža med kosilom ne bo motil, ga po koncu svojega obroka nagradite s priboljškom. Prav tako bo pomagalo, če je pes že vešč ukazov, kot so "sedi", "počakaj" in "prostor", saj ga tako pred svojim obrokom lahko z njimi pripravite na čakanje.
Proces učenja seveda ni preprost, a kinologi svetujejo predvsem močno voljo in vztrajnost, saj bodo na ta način tudi najbolj trmasti in prebrisani kužki osvojili želene lekcije. Tako ne bodo več nervozni med vašim kosilom in bodo mirno počakali na svoj obrok in priboljške, s čimer boste naredili uslugo tako sebi kot tudi njim.