Električna polnilna postaja pri Dobovičnikovih z 11 kW izhodne moči napolni avto v štirih urah.
27. 1. 2022 | Besedilo: Petra Mauer | Fotografije: P. M.
Roberta Dobovičnik, Jurij Kočar, polnilna postaja, polnjenje, izkušnja bralke, električni avto, domača električna polnilnica
Izkušnja bralke: Hitra in varna domača električna polnilna postaja
27. 1. 2022 | Besedilo: Petra Mauer | Fotografije: P. M.
Roberta Dobovičnik, Jurij Kočar, polnilna postaja, polnjenje, izkušnja bralke, električni avto, domača električna polnilnica
Električni avtomobili se pri nas vse bolj uveljavljajo. O tem pričajo tudi podatki statističnega urada, ki pravijo, da je bilo v Sloveniji konec lanskega leta 3670 osebni električnih avtomobilov, še leta 2017 pa 779. Rast prodaje pa v zadnjem času upada: tako je bilo lani je v primerjavi z letom 2020 prodanih le 55 avtov več. Da bi bila uporaba čim bolj preprosta, se mnogi lastniki električnega avta odločijo, da si bodo doma postavili polnilno postajo zanj.
Polnjenje na klasični oziroma standardni domači 220-voltni vtičnici vzame veliko časa, zato ima precej lastnikov električnih jeklenih konjičkov doma manjše električne polnilne postaje. Eno takšnih ima tudi družina Dobovičnik iz Šentjurja. »Potem ko smo se odločili za sončno elektrarno, smo videli, da ostajajo presežki domače elektrike. S partnerjem sva se pozanimala in izvedela, da lahko ob nakupu električnega avtomobila pridobiva nepovratna sredstva Eko sklada v višini 7500 evrov,« pravi Roberta Dobovičnik. Toliko je znašala subvencija v tistem času, medtem ko je sedaj nižja. Kupila sta električni avto, hkrati pa sta od prodajalca avtomobila dobila še domačo električno polnilnico s 3 kW-izhodno močjo ter jo postavila pred hišo ob nadstrešku. Velikih dodatnih posegov v objekt za namestitev polnilnice ni bilo, naredili so le en preboj iz garaže in polnilno postajo namestili na zunanji zid. »Poiskali smo lokacijo za montažo, ki je bila ustrezna in je zahtevala najmanj stroškov.«
Vgrajen enofazni polnilnik
Ker polnjenje električnega vozila sodi med večje porabnike v gospodinjstvu (teoretično je moč polnjenja na domači polnilnici vse do 22 kW), lahko varovalka pregori, če se moč polnjenja ne omeji oziroma prilagodi. S to težavo so se srečevali tudi Dobovičnikovi. Njihov električni avto je imel vgrajen enofazni polnilnik, kar pomeni, da je bila med polnjenjem obremenjena faza, na katero je bilo priklopljeno vozilo, hkrati pa na njej ni smelo biti drugih večjih porabnikov, kot so klimatska naprava, toplotna črpalka, kuhalna plošča idr. »Pred enofaznim priklopom postaje je torej smiselno preveriti porabnike na fazi, ki bo namenjena za polnjenje vozila, in jo razbremeniti, da se izognemo izpadom varovalke,« opozarja sogovornica. A to ni bila edina težava.
Avto je imel v normalnih okoliščinah 220 km dometa (razdalja, ki jo lahko prevozi vozilo z enim polnjenjem akumulatorjev). Da se je napolnil na navadni polnilni postaji, je potreboval od 10 do 12 ur, kar pomeni, da je s priloženim polnilcem to trajalo zelo dolgo. » Včasih predolgo,« pove sogovornica, ki je zaradi službe na dan prevozila precejšnje razdalje. »Ko sem prišla domov, je bila baterija skorajda prazna, popoldne pa sem morala še odpeljati hčer na plesne vaje in iti po njo, vmes bi šla še v trgovino … Avto sem priključila na elektriko za eno urico, da se je napolnil še vsaj za nekaj kilometrov, saj več časa nisem imela. Ko ima avto le še 50 km dometa, te na to sicer opomni ter začne počasi varčevati – ugasne se gretje, motor izgublja moč … Na srečo še nisem obstala, toda zgodilo se je že, da sem imela elektrike le še za 3 km, in takrat sem imela zelo slab občutek. Skrbelo me je, kaj bom, če bom obstala sredi ceste.«
Prilagajanje polnilne postaje
S partnerjem sta ugotovila, da bo bolj praktično, če kupita hitrejšo polnilnico, ki se priklopi na trifazni tok, avto pa se napolni že v štirih urah. »Po originalnem kablu se je avto polnil 2 kW na uro, ta pa zdaj polni z okoli 9 kW, kar je več kot 4-krat hitreje. Vse, kar smo morali narediti za to, je podati vlogo na elektro podjetje, ki je preverilo, ali imamo dovolj močne kable (običajno so to kabli s presekom 4–6 mm2), nato pa je sledila montaža v glavni elektro omarici. Na hiši so povečali nazivno vrednost varovalke z 1 x 25 na 3 x 20 A.« Z novo polnilno postajo, ki ima 11-kW izhodno moč in je stala 850 evrov, sta poskrbela za hitrejše polnjenje, hkrati pa sta rešila še problem izklapljanja varovalke. »Nova, sodobnejša in hitrejša polnilnica se prilagaja. Če imamo, denimo, prižgano toplotno črpalko za ogrevanje hiše, poleg tega pa vključene še nekatere druge gospodinjske aparate – pralni stroj, sušilni stroj, štedilnik in podobno, zmanjša svojo moč. Zdaj sem nam glavna varovalka več ne izklaplja.«
Pri načrtovanju vgradnje stenske polnilnice je treba …
- določiti mesto, kje bo polnilnica stala oz. kje bo vgrajena;
- pripraviti električno inštalacijo do tega mesta (smiselno, da napeljemo tudi komunikacijski kabel UTP, ki poskrbi za povezovanje v lokalno omrežje);
- v razdelilni elektro omarici je treba pripraviti ustrezno nadtokovno in diferenčno zaščito, če ta ni vgrajena v polnilnico;
- večina vozil je pripravljena za enofazno polnjenje, zato je smiselno, da ob načrtovanju razmislite o napeljavi s trifaznim priklopom. S tem se izognete ponovnim stroškom ob morebitni menjavi avtomobila.
Aplikacija za pregled podatkov
Družina je do novembra, ko še ni bilo podražitve elektrike, mesečno plačevala okoli 210 evrov elektrike, v znesek so zajeti vsi porabniki v hiši, s toplotno črpalko in gospodinjskimi aparati vred … Povečanje od nakupa polnilnice je znašalo okoli 30 evrov. »Avto sicer lahko napolnim tudi na javni polnilnici, med katerimi so nekatere brezplačne,« pove Roberta. Običajno gre za 11/12 kWh-polnilnice, ki jih najdemo v mestnih središčih, na javnih parkiriščih, pred nakupovalnimi centri, trgovinah, se pravi na mestih, kjer lahko avto pustimo, ko gremo na kosilo ali po opravkih. »Nam najbližja je oddaljena 10 km in ni plačljiva. Ampak včasih se zgodi, da lastniki pustijo avtomobil na mestu polnjenja ves dan, samo da jim ni treba plačevati parkirnine. Pogosto ga kdo pusti tam kar čez noč in ga ne umakne. Zgodilo se je, da je šel partner z avtom v Zagreb, a ni našel praznega mesta ob polnilnici. Čeprav obstaja aplikacija, ki pokaže, kje se nahajaš, in hkrati ponudi seznam polnilnih postaj v bližini, ta ne koristi veliko, če so vse zasedene. Partner je komajda našel eno prosto, a je med iskanjem izgubil precej živcev,« iskreno pripoveduje Dobovičnikova.
S posebno telefonsko aplikacijo je povezan tudi električni avtomobil. Z njo je mogoče spremljati podatke, kot so poraba energije, povprečna hitrost, koliko kilometrov vožnje je še na voljo, ter upravljati nekatere funkcije. »S telefonom lahko prižgem klimatsko napravo v avtu, potrobim, vključim smernike, pozimi pride prav funkcija za ogrevanje sprednjega vetrobranskega stekla in podobno,« pojasni Roberta in nadaljuje: »Bolj ko je mrzlo, večja je električna poraba. Prav tako velja, da ima avto manjši domet, če nima toplotne črpalke, saj ta poskrbi za varčnejše hlajenje in gretje. Zanjo smo morali posebej doplačati, približno dva tisoč evrov, saj je bila del dodatne opreme avtomobila.«
Kljub subvenciji je električni avtomobil stal približno deset odstotkov več kot običajni avto te znamke. A sogovornica meni, da se ji bo nakup na dolgi rok vseeno izplačal, saj se privarčuje na gorivu, prav tako predvideva, da, glede na čedalje večje povpraševanje po električnih avtomobilih, njegova cena ne bo veliko padla. »Ne smemo pozabiti, da ima nakup električnega vozila prednost tudi za okolje, saj ga z njim precej manj onesnažujemo.«
!!galerija!!
Varnost domače polnilnice
Lastnike oziroma uporabnike domačih električnih polnilnic pogosto zanima, kako lahko poskrbijo za varnost. Kako je z zagotavljanjem požarne varnosti in kako zelo morajo biti pozorni na druge morebitne nevarnosti, kot so udar strele in zloraba oz. kraja električne energije? Jurij Kočar, vodja asistenčnega centra AMZS je pojasnil, da ima veliko polnilnic precej različnih možnosti identifikacije za aktivacijo polnjenja. To je lahko prek-PIN kode, RFID-kartice, aplikacije na pametnem telefonu itd. »Polnilnice imajo tudi ustrezno zaščito pred zunanjimi vplivi, če so seveda predvidene za uporabo na prostem. Prav tako morajo biti opremljene z vsemi zaščitami, skladno z veljavno zakonodajo o električni varnosti. Osnovni ukrep je zaščita pred električnim udarom in zagotavljanje avtomatskega odklopa v primeru napak (varovalke, RCD-zaščita). V skladu z regulativo o varnosti električnih strojev morajo te zaščite, v primeru električne okvare, izklopiti polnjenje vozila. Okvare se lahko pojavijo tako v sami polnilnici kot tudi vozilu, v katerem je vgrajena tudi baterija, ki je vir visoke enosmerne napetosti« pojasni in doda, da za polnilne naprave, še bolj pa vozila, veljajo strogi varnostni standardi tudi z vidika zagotavljanja požarne varnosti. »Zato so opremljene z mnogimi varnostnimi sistemi, ki prekinejo polnjenje že pri najmanjšem odstopanju vrednosti od želenih.«
Renati Dobovičnik je med drugim všeč, da je za večjo varnost poskrbljeno tudi tako, da med polnjenjem »ročke« nihče ne more potegniti iz polnilne šobe. »Šele ko odklenem avto, se ročka sprosti. Kar je zelo koristno, saj me vmes med polnjenem ne skrbi, da bi kakšnega otroka premamila radovednost in bi ročko že prej izvlekel.« Razložila je še, da je lahko izbrala barvo 8-metrskega priključnega kabla, in sicer je imela na voljo črno, rumeno in modro barvo. »Zaradi barv je namreč kabel zunaj bolj viden in manj je možnosti, da se kdo vanj zaplete oziroma se ob njem spotakne.«