Trenutno so sončne elektrarne (SE) za gospodinjstva vroča ter ekonomsko upravičena in tehnološko dostopna naložba. Zato je interes za vgradnjo na streho družinske hiše ali večstanovanjske stavbe večji, kot v Sloveniji dopušča omrežje za prenos električne energije. To je pri izdaji dovoljenj za priklop SE na omrežje vedno večja ovira.
V prispevku bomo opisali vrstni red opravil, ki se jih sami lotimo pred vgradnjo SE, poleg tega pa opozorili na morebitne podražitve celotne naložbe zaradi potrebnih posegov v streho in stavbo.
PREBERITE ŠE: ZAVRNJENA OKOLI PETINA VLOG ZA SAMOOSKRBNE SONČNE ELEKTRARNE
Na splošno velja, da je življenjska doba SE pribl. 25 let, razsmernikov pa pribl. 12 let. Povprečna družina potrebuje letno okrog 4500 kWH električne energije, za kar zadostuje SE moči 5 kW. Podatek velja za porabo elektrike v gospodinjstvu brez toplotne črpalke in električnega avtomobila. Ob trenutnih cenah električne energije (20 centov za kilovatno uro) se naložba v SE s prihranki povrne v 10 do 12 letih. Ob življenjski dobi 25 let to pomeni dober donos.
Takšne in podobne informacije dobi vsakdo, ki se pri ponudnikih SE pozanima o ekonomiki naložbe. A popolno sliko dajo le dodatni stroški, ki lahko nastanejo v realnosti. Na te opozarjam v nadaljevanju. Na strehi najdemo še druge elemente, kot so dimniki, zračniki, frčade, strešna okna, antene, zunanje enote klimatskih naprav ali celo toplotne črpalke. Neposredne povezave z vgradnjo SE nimajo. Lahko pa povzročajo neprimerno senco; v vsakem primeru se je treba z razporeditvijo sončnih panelov prilagoditi obstoječi zasedenosti strehe. Pogosto spregledamo tudi nujnost zavarovanja SE in čiščenja panelov.
POMEMBNO
Še nekaj kratkih informacij, ki so se v svetovalni praksi pokazale kot pomembne, zato jih velja upoštevati:
• Paneli SE so odporni na točo do velikosti oreha.
• Strela lahko udari v SE kljub strelovodu.
• Požar na SE povzroči malomarna in strokovno oporečna montaža.
• Kune na strehi so realen problem, saj pregrizejo kable.
• Letno zavarovanje SE stane od 60 do 120 evrov.
• Kovinska streha je ozemljena že sama po sebi.
• Čiščenje SE (pogostost je odvisna od prašnosti okolja) izboljša izkoristek za 10 do 15 odstotkov.
Prvi korak vedno naredimo sami: preverimo, ali je naša streha sploh primerna za postavitev SE. To je tudi namen tega prispevka. Pregled stanja ni zahtevno opravilo, nam pa približno pokaže, kakšne dodatne stroške lahko pričakujemo.
Ostrešje praviloma brez težav prenese dodatno obremenitev SE, ki znaša okrog 10 kg na kvadratni meter. Za 1 kW moči potrebujemo okrog 5 kvadratnih metrov panelov, za postavitev 10 kW SE torej okrog 50 kvadratnih metrov. Le v redkih primerih je potrebna statična presoja.
Kritina naj ne bo starejša od 25 let.
Strelovod je nujen. Če ga streha še nima, ga je treba urediti pred vgradnjo in priklopom SE.
Za ozemljitev poskrbi vsak lastnik sam pred postavitvijo SE. Pri novogradnjah se v zemlji okrog stavbe namesti kovinski valjanec, pri obstoječih stavbah pa, da bi bilo kopanja manj, sonde oz. košare.
Snegolovi so različni. Praviloma se med spodnji rob strehe in sončne panele vgradi kovinska ograjica višine okrog 20 cm. Biti mora tako močna in visoka, da bo zadržala sneg, ki hitro zdrsne s panelov.
Žlebovi se praviloma menjajo skupaj s kritino.
Obrobe imajo podobno usodo kot žlebovi. Skupaj s kritino se zamenjajo vse obrobe, na robovih strehe in vseh prebojih strehe, kot so dimniki, strešna okna, frčade ali zračniki.
Orientacija sončnih panelov je manj pomembna, kot si mislimo. Za Slovenijo je zanje še vedno idealna južna strešina z naklonom 32 stopinj. Odstopanja so lahko precejšnja, razlike v donosnosti SE pa majhne.
Javno elektrodistribucijsko omrežje nam zagotavlja, da bo naša stavba vedno imela dovolj električne energije.
Otočna SE, ki ni povezana v omrežje, je v teoriji dobra rešitev, v praksi pa dvomljiva zaradi drage naložbe v baterije za shranjevanje elektrike.
Dostop na streho za vzdrževanje SE, menjavo modulov ali njihovo čiščenje omeni le malo ponudnikov.
Odločitev za postavitev SE na streho domače hiše omogoča precej priložnosti za izboljšave strehe in z njo celotne stavbe. Če bo potrebna menjava kritine, se streha odpre z gornje strani do špirovcev. Če imamo podstrešno stanovanje, je to lepa priložnost za dodatno toplotno izolacijo. Ne pozabimo, da je danes 40 cm toplotne izolacije nad podstrešnim stanovanjem običajna debelina. Vgradimo tudi protitočno zaščito, ki je običajno narejena iz trde kamene volne, lesnovlaknenih plošč ali desk. Pri vseh takšnih izboljšavah predlagam tudi učinkovito rešitev prezračevanega sloja tik pod kritino. To pomeni neoviran vstop zraka pri kapu in predvsem dovolj velik izstop zanj pri slemenu.
Uradni postopek
Za uradni začetek namestitve sončne elektrarne sta pomembna dva koraka. Vedno začnemo pri elektrodistribucijskem podjetju. To nam glede na proste zmogljivosti najbližjega transformatorja odobri možnost priklopa na javno elektroomrežje ali pa tudi ne. Zaradi velikega interesa je odobrena moč lahko tudi manjša od zaprošene.
Drugi korak je iskanje ponudnika SE. Teh je veliko in pri izbiri lahko naredimo velike napake ali pa sklenemo dobro kupčijo. Vedno zagovarjam, da se naroči celotna storitev na ključ. V Sloveniji so na trgu tudi ponudniki, ki omogočajo dnevno shranjevanje elektrike v baterijah in mesečno v javnem omrežju.
Pri ponudnikih SE so se izoblikovali trije časovni sklopi. Po obisku stranke izdela ponudnik okvirno ponudbo, v kateri upošteva vse danosti strehe in parcele. Po potrditvi naročnika izdela v povprečju v dveh tednih natančno ponudbo, ki vsebuje vse elemente, to so moč SE, število in znamka modulov, njihov položaj na strehi, mesto vgradnje razsmernikov in priklop na javno elektroomrežje. Po potrditvi ponudbe in delnem ali celotnem predplačilu se SE vgradi na streho v povprečju v mesecu dni. Montaža traja približno dva dni.