V čem je smiselnost novega modela, je v podkastu Lastna sončna elektrarna nas zaščiti pred nihanji cen elektrike pojasnil Primož Tručl, predsednik Združenja slovenske fotovoltaike.
Iz pogovora, v katerem je sodelovala tudi solastnica sončne elektrarne (SE) za samooskrbo v gospodinjstvu Mateja Tamše, povzemamo zlasti razlago predsednika Združenja slovenske fotovoltaike Primoža Tručla o novostih. Sogovornik je v podkastu, h katerega poslušanju vas vabimo, poleg sprememb v zasnovi individualnih samooskrbnih SE opisal tudi trende v oskrbi z energijo, napredujočo elektrifikacijo naprav, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, priporočljivo pot do SE in subvencije zanjo, ter pojasnil, kako kaže razumeti samooskrbnost z električno energijo, če imamo SE. Zmotno je namreč prepričanje, da z njo ne potrebujemo elektrodistribucijskega omrežja.
Po besedah Primoža Tručla imajo z vidika podnebnih sprememb, ko fosilni energenti niso več sprejemljivi, SE pomembno vlogo pri oskrbi z energijo. Pridobivanje električne energije z njimi je namreč najcenejše, proizvodnja v vetrnih, hidro- in jedrskih elektrarnah je v času njihovega delovanja povezana z zelo visokimi stroški, problematično je tudi njihovo umeščanje v prostor. Po sogovornikovih besedah se vse večji elektrifikaciji vsakdanjega življenja ni mogoče izogniti, zato bodo gospodinjstva z lastnim virom električne energije varnejša pred pričakovanim nihanjem njene cene.
Glavni razlog je, da bo veliko število samooskrbnih SE z baterijami pripomoglo k stabilizaciji elektrodistribucijskega sistema; v njem ne bo več tolikšnih nihanj, ki jih povzroči sprememba vremena pri pridobivanju elektrike s SE. Slovenija zato odslej s subvencijami daje veliko prednost individualnim SE z baterijami (500 evrov za 1 kW proizvedene električne energije v SE s hranilnikom; 50 evrov za 1 kW električne energije iz SE brez hranilnika). Podobna je ureditev drugod po Evropi, kjer je moč individualnih SE brez hranilnika omejena, v Avstriji npr. na 3 kW.
Medtem ko so se po stari ureditvi za gospodinjstva nameščale SE z močjo od 10 do 15 kW, je odslej priporočljiv razpon od 5 do 10 kW s prigrajenim hranilnikom, ki omogoča izravnavo znotraj merilnega mesta. Enako močne SE kot doslej, razloži Primož Tručl, bi namreč ustvarjale velike presežke energije poleti, pozimi pa ne bi mogle zadostiti porabi. Hranilniki električne energije so bili še pred nekaj leti zelo dragi, zdaj pa jih je razvoj tehnologije pocenil; so element sončnih elektrarn, katerega cena najhitreje pada. Po sogovornikovih besedah so cene SE priporočenih moči s hranilniki pri nas že dosegle cenovno raven, primerljivo z nekdanjimi SE za gospodinjstva brez hranilnikov – ob upoštevanju subvencije.
Sončna elektrarna po starem sistemu
Za sončno elektrarno na družinski hiši sogovornice Mateje Tamše zaradi časa priključitve veljajo stari prepisi. Njena družina uporablja elektriko iz SE, ki nima hranilnika oz. baterije, pri obračunu električne energije se upošteva le razlika med električno energijo, ki jo proizvede SE, in vso porabljeno el. energijo na letni ravni, poleg tega pa plačujejo omrežnino. Ureditev, ki je širše znana kot net-metering, velja le za lastnike SE, ki so pridobili soglasje elektrodistribucijskega podjetja zanjo do konca leta 2023 in je bila ali še bo priključena v omrežje do konca leta 2024.
Pri novogradnjah je najpreprostejša pot do SE, če jo v izvedbo vključi že ponudnik družinske hiše na ključ. Preverjeni ponudniki hiš praviloma sodelujejo s ponudniki SE z dobrimi referencami. Lastnikom obstoječih hiš pa predsednik Združenja slovenske fotovoltaike priporoča, da o ponudnikih, ki se predstavljajo na spletnih straneh, pridobimo čim več podatkov o njihovi verodostojnosti: o njihovih referencah se pogovorimo z nekdanjimi kupci, poleg delovanja SE je pomembno upoštevanje rokov in drugih pogodbenih določil. Dva najboljša povabimo na ogled in posvet; to, da so njuna priporočila enaka ali podobna, potrjuje njuno strokovnost. Zadnje merilo za izbiro je največkrat cena, po Tručlovih izkušnjah pa se te minimalno razlikujejo.
Večina ponudnikov SE za naročnike uredi tudi dokumentacijo: nujni pogoj za namestitev individualne samooskrbne SE je soglasje elektrodistribucijskega podjetja (v Sloveniji jih je pet), katerega pridobivanje traja od dva do šest mesecev. Montaži vseh komponent SE sledi priklop v omrežje, temu pa podpis pogodbe o uporabi elektrodistribucijskega sistema. Ta je ključna, po eni strani za obračun stroškov in po drugi za spodbude. Ta pogodba je namreč tudi pogoj za pridobitev subvencij; dokumentacije zanjo lastniki SE ne vlagajo več pri Eko skladu, temveč pri družbi Borzen. Kot rečeno, investitor SE s hranilnikom energije je upravičen do 500 evrov subvencije za vsak kilovat proizvedene električne energije, novi lastnik SE brez hranilnika je dobi desetkrat manj, 50 evrov za kilovat.
Po stari ureditvi (net-metering) so bili lastniki SE, ki so s proizvodnjo v njej pokrili svoje potrebe, po količini elektrike samozadostni. Razumevanje samozadostnosti v smislu, da gospodinjstvom s SE, ki imajo baterijo, ni treba biti vključen v elektrodistribucijski sistem, je seveda zmotno, poudari Primož Tručl. Takšne rešitve so izvedljive v zelo omejenem obsegu. Na kratko razloži novo tehnologijo: SE s hranilniki energije imajo hibridni razsmernik, ki lahko oskrbuje naprave v hiši bodisi iz električnega omrežja bodisi iz baterije, hkrati pa lahko oskrbi hišo z elektriko tudi ob morebitnem izpadu omrežja. Takrat poskrbi, da se najpomembnejši porabniki elektrike (npr. hladilne skrinje …) izklopijo najpozneje. Baterija zadostuje za nekaj ur, z večjim številom bi denimo lahko popolno samozadostnost podaljšali na nekaj dni.
V podkastu Lastna sončna elektrarna nas zaščiti pred nihanji cen elektrike na spletni strani deloindom.si je Primož Tručl predstavil tudi možnosti za skupnostne samooskrbne SE, balkonske SE, za katere ne potrebujemo soglasja elektrodistribucijskega podjetja, in novi tarifni sistem za obračunavanje elektrike pri lastnikih SE.